PRAVNIKE S PRAVOSODNIM IZPITOM VABIMO K SODELOVANJU

S širitvijo obsega poslovanja vabimo v naše omrežje pravnih in davčnih nasvetov nove sodelavce, pravnike z opravljenim pravosodnim izpitom.

Iščemo sodelavce s prakso iz posameznih področij, ki jih zajema naša dejavnost, pri čemer sodelovanje na daljavo ne predstavlja ovire. Na naši spletni strani www.pravnisos.si preverite področja našega pravnega svetovanja.

Pri sodelavcih cenimo znanje, izkušnje in etičnost.

Pošljite nam vaš življenjepis na naslov info@pravnisos.si in dogovorili se bomo za srečanje.

S spoštovanjem,

Pravni SOS

Novela Zakona o dohodnini za normirance 

Objavljena je novela ZDoh-2S, ki normirancem prinaša v letu 2018 določene spremembe, ki naj bi odpravile pomanjkljivosti dosedanjega sistema. Določajo se novi pogoji za obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov, na novo se določa maksimalna višina normiranih odhodkov, ki se priznavajo zavezancu in seštevajo se prihodki povezanih oseb za ugotavljanje praga prihodkov za izstop iz normiranosti.

Kljub napovedim, da se bo v večji meri spremenila obdavčitev dohodkov iz dejavnosti, se to ni zgodilo in v letu 2018 boste deležni le določenih sprememb, ki preprečujejo zlorabo tega sistema.

Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti, z upoštevanjem normiranih odhodkov, se torej ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdavčitev, vendar pa se normirancu priznava 40.000 EUR kot maksimalna višina normiranih odhodkov oz. 80.000 EUR, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

V sistemu normirancev boste lahko poslovali le, če vaše povprečje prihodkov iz dejavnosti, dveh zaporednih predhodnih let ne presega 150.000 EUR letno. Po novem lahko zavezanec ostane normiranec, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 EUR prihodkov.

Novost v omenjeni noveli je tudi seštevanje prihodkov normiranca s prihodki povezanih oseb pri ugotavljanju praga prihodkov za izstop iz normiranosti. Le v primeru, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja s povezanimi osebami (verižno ustanavljanje zavezancev in prelivanje prihodkov), ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se prihodki med povezanimi osebami ne bodo seštevali.

Omenjena novela je aktualna tudi za vse fizične osebe z dejavnostjo, ki bodo v letu 2018 urejale svoj status Airbnb sobodajalca in bodo prepoznale sistem normiranih odhodkov kot davčno najboljšo rešitev. Več o tem si lahko preberete v članku Airbnb – pravni in davčni vidik.

Pravno in davčno pomoč poiščite v našem omrežju pravnih in davčnih nasvetov, s klikom na »Kontaktirajte nas«.

Obveznost razkritja dejanskih lastnikov

Podjetja morajo svoje dejanske lastnike vpisati v novo vzpostavljen register na AJPES-u, kot skrajni rok pa je določen 19. januar 2018. Register dejanskih lastnikov se vzpostavlja na podlagi zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, zato bo javno dostopen in zlasti uporaben za pooblaščence za preprečevanje pranja denarja, nadzornike in organe pregona kaznivih dejanj.

Za zagotavljanje transparentnosti podatkov o dejanskih lastnikih se torej vzpostavlja nov register dejanskih lastnikov, ki ga vodi AJPES in vanj bodo podatke morale vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, tuji skladi, tuje pravne osebe ter subjekti tujega prava, ki jim pri poslovanju nastanejo davčne obveznosti v Sloveniji. Te obveze pa ne veljajo za enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, neposredne in posredne proračunske uporabnike ter gospodarske družbe, ki kotirajo na organiziranem trgu, kjer so že zagotovljene ustrezne informacije o lastništvu.

Vpis v register lahko opravi njegov zakoniti zastopnik z ustreznim digitalnim potrdilom ali njegov pooblaščenec, ki pa mora imeti pooblastilo, evidentirano v sistemu e–pooblastil AJPES.

Po definiciji je dejanski lastnik vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Register dejanskih lastnikov bo dostopen javnosti, razen podatkov kot so datum rojstva, davčna številka in državljanstvo dejanskega lastnika.

V prihodnje se načrtuje povezovanje te baze podatkov z drugimi evropskimi državami, s čimer se v širšem evropskem prostoru onemogoča zloraba pravnih oseb za pranje denarja in financiranje terorizma.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kakšna je osnovna razlika med konkurenčno klavzulo in konkurenčno prepovedjo

Tako konkurenčna prepoved kot konkurenčna klavzula definirata eno pomembnejših delavčevih dolžnosti – da ne konkurira svojemu delodajalcu (t.i prepoved konkurence). V nadaljevanju podajamo osnovne razlike med njima, ki izhajajo iz časa njune veljavnosti, pogojev veljavnosti in njune obličnosti.

Konkurenčno prepoved definira 39. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), ki pravi, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

Delavec ne sme opravljati konkurenčne dejavnosti na noben način, z nobenim pogodbenim razmerjem, niti ne na črno. Konkurenčna prepoved velja za vse zaposlene, tudi če delodajalec tega ne vključi v pogodbo o zaposlitvi.

V primeru, da prekršite konkurenčno prepoved, vas lahko delodajalec tudi odpusti, od vas pa lahko terja tudi povrnitev škode.

Konkurenčno klavzulo pa ureja 40. – 42. člen ZDR-1, ki je v nasprotju s konkurenčno prepovedjo, pogodbeno urejena med zaposlenim in delodajalcem in velja za čas po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu. Tako lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, če delavec pri svojem delu ali v zvezi s svojim delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Konkurenčna klavzula mora biti nujno sklenjena v pisni obliki, drugače ne velja.

Dogovori se lahko največ za obdobje dveh let po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, vendar ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. ZDR-1 namreč določa, da mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo, če spoštovanje konkurenčne klavzule onemogoča delavcu pridobivati zaslužek, ki je primerljiv delavčevi prejšnji plači.

Za veljavnost konkurenčne klavzule je nujna določitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Če ta v pogodbi ni določena, konkurenčna klavzula ne velja.

Konkurenčna klavzula se lahko sklepa tudi v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, predvsem v pogodbah za vodilne delavce, poslovodne osebe, prokurista ali v pogodbah za določen čas za opravljanje projektna dela.

V kolikor delavec ne spoštuje dogovorjene konkurenčne klavzule, se običajno v pogodbi o zaposlitvi določi tudi pravica delodajalca za povrnitev ugotovljene škode ali pa pogodbena kazen za nespoštovanje le te. Običajno je v pogodbah o zaposlitvi tudi navedena možnost, da se lahko delodajalec in delavec sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule ali njenem skrajšanju.

Se vam postavljajo dodatna vprašanja v zvezi z konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo v vaši pogodbi o zaposlitvi? Se sprašujete ali vaša popoldanska dejavnost pomeni kršenje konkurenčne prepovedi?

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Vaše pravice ob zamudi ali odpovedi avtobusnega prevoza

Pravice potnikov v avtobusnem prometu v Evropski uniji ureja Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.2.2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in sprememba Uredbe (ES) št. 2006/2004.

Splošne pravice potnikov linijskega avtobusnega prevoza v EU

Evropska zakonodaja potnikom avtobusnega prometa po celotnem ozemlju EU zagotavlja enake pravice. Zgornja uredba ureja linijski avtobusni promet (torej ne vključuje avtobusnih prevozov v režiji potovalnih agencij in ostalih organizacij ali ljudi) na dolgih razdaljah, to je vsaj 250km.

Uredba določa, da mora biti cena in ostali pogoji za posamezen linijski prevoz enaki za vse potnike (nediskriminacija glede na narodnost). Dalje določa, nediskriminatorno obravnavo invalidov in oseb z zmanjšano mobilnostjo, kar velja predvsem za postaje, vendar zajema tudi sama prevozna sredstva. Če oseba z zmanjšano mobilnostjo za potovanje potrebuje spremljevalca, mora slednji potovati brezplačno.

Posebno gre opozoriti, da Uredba dovoljuje državam EU, da iz pravic, ki jih določa Uredba izvzamejo linijske proge, kjer večji del prometa poteka zunaj EU, čeprav sta začetek in cilj potovanja potnika v državi članici. Zato velja pri nakupu avtobusne karte še posebna previdnost.

Pravice potnikov v primeru zamude ali odpovedi linijskega avtobusnega prevoza v EU

Vsak potnik ima med čakanjem na avtobus, ki zamuja (ali je odpovedan), pravico do ustreznih in pravočasnih informacij. V nekaterih primerih so potniki upravičeni do odškodnine oziroma povračila denarja za vozovnico, kot prikazuje spodnja tabela:

Dodatni primeri, ko so potniki upravičeni do odškodnine

Potniki so v posebnih primerih upravičenih do dodatne odškodnine, vendar zakonodaja ne določa fiksnega zneska in sicer v naslednjih primerih:

• poškodba v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250 km;
• smrt potnika v prometni nesreči na poti, ki je daljša od 250km – do odškodnine so upravičeni njegovi dediči;
• poškodba ali izguba prtljage in drugih predmetov bodisi tekom vožnje bodisi v prometni nesreči – v obeh primerih to velja za poti daljše od 250 km.

Kje uveljaviti svoje pravice?

Pritožbo in zahtevek za izplačilo odškodnine najprej naslovite na prevozno družbo, s katero ste potovali oziroma pri kateri ste kupili vozovnico. Za uveljavljanje svojih pravic imate 3 mesece časa od nastanka neljubega dogodka. Prevozniška družba se mora na vašo pritožbo oziroma zahtevek odzvati v roku 1 meseca od prejetja vašega zahtevka ter najkasneje v 3 mesecih po prejemu zahtevka tudi dokončno odločiti.

Če z dogovorom oziroma odločitvijo avtobusnega prevoznika niste zadovoljni, se lahko obrnete na neodvisni pristojni nacionalni organ za reševanje pritožb in zahtevkov avtobusnega prometa. V Sloveniji je to Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana. Seznam organov v vsaki državi članici EU najdete na spodnji povezavi:

https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/themes/passengers/road/doc/2011_0181_national_enforcement_bodies.pdf

Kontaktirajte nas, naši strokovnjaki vam bomo pomagali tekom celotnega postopka uveljavljanja pravic oziroma bodo na podlagi vašega pooblastila v vašem imenu uveljavljali vaše pravice.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Sestavine kupoprodajne pogodbe za stanovanje in vzorec pogodbe

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino se mora skleniti v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Poleg tega pa mora vsebovati še sestavine kot na primer navedbo, kdo sta pogodbeni stranki, predmet pogodbe, ki mora biti določen oziroma določljiv, ceno, datum sklenitve pogodbe, navedbo morebitnih pogojev ter sankcije za neizpolnitev pogodbe ter določitev morebitnih zavarovanj za izpolnitev pogodbe (npr. določitev are).

Za vas smo pripravili vzorec kupoprodajne pogodbe za nepremičnino, ki vam bo v pomoč, v vašem primeru. Naj vas še opozorimo, da sama sklenitev in izpolnitev prodajne pogodbe še ne pomeni tudi prenosa lastništva. Za to je potrebna še t.i. intabulacijska klavzula. Se želite prepričati ali je vaša pogodba skladna z veljavno zakonodajo? Kontaktirajte nas in naši pravni strokovnjaki vam bodo priskočili na pomoč.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kupoprodajna pogodba za stanovanje – vzorec Pravni SOS

Spremembe pri napotitvi delavcev v tujino

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmlS) se začne uporabljati s 1.1.2018. Določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici EU ter hkrati pogoje kako lahko pravne in fizične osebe, s sedežem v drugi članici EU, začasno opravljajo storitve v Sloveniji. Omenjeni zakon velja tudi za primere začasnega opravljanja storitev v državah članicah Evropskega združenja za prosto trgovino oziroma iz njih. Ne uporablja pa se za primer običajnega opravljanja dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU ter za čezmejno izvajanje storitev pomorščakov.

V zakonu se pod pojmom čezmejnega izvajanja storitev razume zgoraj omenjeno dejavnost delodajalca ali samozaposlene osebe v drugi državi članici EU, ki se opravlja začasno, pri čemer se ohranja vključitev v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec ali samozaposlena oseba sedež.

Slovenski delodajalec lahko to čezmejno storitev opravlja samo, če izpolnjuje nekatere pogoje in sicer, da običajno opravlja dejavnost v Sloveniji, ne krši delovnopravne zakonodaje, izvaja storitev v okviru svoje registrirane dejavnosti ter napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi napotitve.

Zakon tudi podrobneje opredeljuje izpolnjevanje posameznih pogojev ter obveznosti delodajalca, ki mora pod kazensko in materialno odgovornostjo izjaviti, da v Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.

Delodajalec mora v času napotitve delavca v tujino zagotavljati pravice v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali drugih aktov s splošno veljavnostjo oz. veljavnostjo na ravni dejavnosti, ki velja v državi napotitve. V tem primeru govorimo o spoštovanju delovnega časa, odmorov, počitka, nočnega dela, minimalnega letnega dopusta, plače, varnosti in zdravja pri del, posebnega varstva delavcev in zagotavljanja enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

Delodajalec oziroma samozaposlena oseba mora pred pričetkom izvajanja storitve pridobiti potrdilo A1, ki potrjuje, da se za napotenega delavca še naprej uporabljajo predpisi o socialni varnosti države članice EU, v kateri ima delodajalec oz. samozaposlena oseba sedež.

Potrdilo A1 pridobite preko ZZZS, ki poleg izdaje in razveljavitve A1, nudi tudi administrativno pomoč. Delodajalec in napoteni delavec morata ZZZS obveščati o spremembah glede napotitve, če napotitev sploh ni bila izvedena ali je bila predčasno zaključena.

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev ureja tudi pogoje za izdajo potrdila A1, njegov postopek ter podrobneje določa pogoje čezmejnega izvajanja storitev tujih delodajalcev in tujih samozaposlenih oseb v Sloveniji.

Posebej vas opozarjamo na subsidiarno odgovornost pogodbenika v prvem odstavku in uporabnika storitve v tretjem odstavku 16. člena, v primeru neizplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

SPREMEMBE NA PODROČJU TRGA DELA V KRATKEM V VELJAVI

V prihodnjih dneh – 21.10.2017 – bodo pričele veljati spremembe Zakona o urejanju trgu dela, ki prinašajo nekatere zelo pomembne novosti tako za delavce kot tudi za delodajalce. V nadaljevanju predstavljamo le povzetek najpomembnejših sprememb.

1. PRIJAVA DELAVCA V EVIDENCO ISKALCEV ZAPOSLITVE V ČASU ODPOVEDNEGA ROKA

Ena izmed pomembnejših novosti je predvsem zahteva, da se delavec v primeru odpovedi na Zavod za zaposlovanje prijavi že v teku odpovednega roka in ne šele po njegovem preteku, kot je to veljalo doslej:

»V evidenco iskalcev zaposlitve se najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi osebno ali po elektronski poti prijavi delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti…«

Zakon za delodajalce še vedno ohranja možnost povrnitve stroškov, ki jih je imel delodajalec s tem, ko delavec v teku odpovednega roka skladno z zakonom opravil aktivnosti v zvezi z iskanjem nove zaposlitve.

Nova pravila, kakor tudi natančen postopek uveljavljanja vaših pravic lahko najdete na spletni strani Zavoda za zaposlovanje – https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/novosti-v-zakonu-o-urejanju-trga-dela.

2. VROČANJE ODLOČBE O PRAVICI DO DENARNEGA NADOMESTILA

Zakon prinaša tudi novosti s področja vročanja Odločbe o pravici do denarnega nadomestila in sicer v 4. odstavku 118. členu, kot sledi:

»Odločba o pravici do denarnega nadomestila se zavarovancu vroča z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena petnajsti dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če zavarovanec po odpremi odločbe zavodu v dveh mesecih sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejel, je domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«

3. UKINITEV VOLONTERSKEGA PRIPRAVNIŠTVA

Zakon po novem ukinja tudi t.i. volontersko pripravništvo zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje dela na področju vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, ki ju kot storitvi za trg dela izvaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

4. EVIDENCA ŠTUDENTSKEGA DELA

S tem ko zakon uvaja vodenje evidence študentskega dela, ustvarja pravno podlago za spremljanje in beleženje le-tega, kar bo omogočilo osebam, ki so v preteklosti opravljale delo preko študentske napotnice, da se to delo preračuna in všteje v delovno dobo osebe.

Zakon prinaša še nekatere druge spremembe ter nase vezane podzakonske akte, ki so ažurirani na voljo na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, na naslednji povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/.

Zaradi zgoraj navedenih sprememb (predvsem v točki 1.) ste dolžni spremembe zapisati tudi v pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v delu, kjer navajate delavčeve pravice. Se želite prepričati, da je vaš vzorec odpovedi pogodbe skladen z aktualno zakonodajo? Pišite nam!

Odpovedi najemnih pogodb za stanovanja ali poslovne prostore, sklenjenih za določen ali nedoločen čas

Sklepanje najemnih pogodb za stanovanja in poslovne prostore za nedoločen čas prinaša ob odpovedi pogodbe dodatne stroške in tveganja, zato priporočamo sklepanje le-teh za določen čas, najbolje za obdobje enega leta, z možnostjo podaljšanja. Prispevek obravnava možnosti odpovedi pogodbe za nedoločen čas in tiste za določen čas, ki jo v določeni meri ureja tudi sodna praksa.

Najemne pogodbe za stanovanja in poslovne prostore urejata različna zakona – Stanovanjski zakon (v nadaljevanju: SZ-1) ureja oddajanje v najem stanovanja, medtem ko oddajo poslovnih stavb in poslovnih prostorov ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju: ZPSPP). V obeh zakonih je določeno, da najemna pogodba velja le, če je sklenjena v pisni obliki. Najemna pogodba lahko kadar koli preneha sporazumno. Pogodba lahko preneha tudi zaradi odpovedi ene ali druge stranke v pogodbi.

Za poslovne prostore velja, da je v skladu s 24. členom ZPSPP najemno pogodbo moč odpovedati, pri čemer velja enoletni zakonski odpovedni rok, ki ga stranki tudi z drugačnim dogovorom v najemni pogodbi, ne moreta skrajšati. To pomeni, da z enostransko odpovedjo najemne pogodbe za poslovni prostor šele prične teči enoletni odpovedni rok. Zakon s tem varuje zlasti najemnika, ki bi imel lahko težave pri svojem poslovanju, če v krajšem odpovednem roku ne bi utegnil poiskati drugega poslovnega prostora. Vendar se lahko stranki tekom trajanja pogodbe vseeno sporazumno dogovorita za prenehanje pogodbe tudi s krajšim odpovednim rokom.

V kolikor med strankama najemne pogodbe za nedoločen čas (za poslovno stavbo in poslovne prostore) ni mogoče doseči sporazuma, se mora pogodba odpovedati sodno in v odpovedi mora biti navedeno, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovne stavbe oziroma poslovnih prostorov in jih izročiti najemodajalcu oziroma, do katerega dne jih je najemodajalec dolžan prevzeti.

Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, pa v skladu s 27. členom ZPSPP preneha s pretekom časa za katerega je bila sklenjena. Pojavlja se vprašanje, ali je dogovor strank o predčasni odpovedi najemne pogodbe za poslovne prostore, sklenjene za določen čas, dopusten. Sodna praksa si ni enotna, vendar so nekatera sodišča že zavzela stališče, da se lahko predčasno odpove tudi pogodbo za določen čas, če sta stranki že v pogodbi določili to možnost. Opozarjamo pa na nevarnost, ki izhaja iz 27. člena ZPSPP: »Če je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas, se šteje, da je obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.«

Zaradi omenjenih težav predlagamo, da sklepate najemne pogodbe za poslovne prostore za obdobje enega leta, z možnostjo podaljšanja in hkrati vsakokrat ustrezno podaljšujete pogodbo po postopku opredeljenem v pogodbi.

Pogodba za poslovne prostore lahko preneha tudi na drug način poleg sporazuma in odpovedi pogodbe, preneha lahko tudi zaradi odstopa od pogodb zaradi kršitve s strani nasprotne pogodbene stranke in je mogoč ob vsakem času, v skladu z 28. členom ZPSPP:

»- če najemnik tudi po njegovem opominu uporablja poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v nasprotju s pogodbo ali jih uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda;

– če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil;

– če najemodajalec iz vzroka, za katerega ni odgovoren trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnost, in zato poslovno stavbo oziroma poslovni prostor sam potrebuje.«

Reševanje vprašanj odpovedi najemnih pogodb za stanovanja, je drugače rešeno v SZ-1, ki predvideva možnost odpovedi najemnika, z 90 dnevnim odpovednim rokom in hkrati možnost odpovedi najemne pogodbe s strani lastnika iz krivdnih razlogov, ki so navedeni v SZ-1 (precej širši nabor kot pri poslovnih prostorih) in drugih razlogov, če so navedeni v pogodbi. To velja sicer za tržna najemna, službena najemna in namenska najemna stanovanja.

V kolikor boste odpovedali stanovanje najemniku iz razlogov, ki niso našteti v 103. členu SZ-1 (krivdni razlogi) ali drugih razlogov v najemni pogodbi, lahko to storite le, če najemniku priskrbite drugo primerno stanovanje.

Lastnik stanovanja odpoved pogodbe uredi v pogodbi oziroma mu jo določa zakon in sicer v odpovednem roku, ki ne sme biti krajši od 90 dni.

V primeru, da se stranki ne moreta sporazumno dogovoriti glede odpovedi najemne pogodbe, lahko spor rešujeta na sodišču. Vendar lastnik ne more odpovedati najemne pogodbe s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo.

Najemna pogodba za stanovanje za določen čas bo prenehala s pretekom časa za katero je bila sklenjena. V kolikor pa boste imeli sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas, boste imeli v primeru nepravilno sestavljene pogodbe lahko precej višje stroške, če ne boste dokazali najemniku krivdnih razlogov. Vsekakor vam odsvetujemo sklenitev najemne pogodbe za stanovanje za nedoločen čas.

Za več informacij s področja nepremičnine smo vam na voljo pravni in davčni svetovalci Pravnega SOS, zato nas kontaktirajte.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Ureditev pravic letalskih potnikov v ZDA

Pravice letalskih potnikov v ZDA so precej drugače urejene od tistih, ki veljajo v Evropski uniji oziroma iz ali v EU. Pravo EU potnike ščiti precej bolj kot v ZDA. V primeru več prestopanj na ozemlju ZDA vam zato priporočamo, da se o svojih pravicah pozanimate še pred nakupom letalske karte in kupite takšno kombinacijo letov, ki vam bo omogočila obravnavo pod pravom EU kar največji del vaše poti. O pravicah, ki jih letalskim potnikom omogoča EU pravo, preberite tukaj.

1. ZADRŽANOST LETALA NA LETALSKI PISTI (AGL. TARMAC DELAY)

Zaradi različnih razlogov, kot na primer zaradi prezasedenosti letališča, lahko pride do tega, da je letalo že pristalo (ali pa pripravljeno na vzlet), vendar ne dobi dovoljenja za izkrcanje potnikov. V tem primeru je letalska družba potnikom dolžna nuditi prehrano, vodo in dostop do sanitarij cel čas postanka. Takšen postanek lahko traja največ:

• 3h ko gre za notranje lete (znotraj ZDA)
• 4h ko gre za mednarodne lete.

2. SPLOŠNE PRAVICE POTNIKOV LETALSKEGA PROMETA

Za razliko od EU zakonodaje, ameriška le določa kaj je dovoljeno in kaj je potrebno, da letalska družba zagotovi, zelo redko pa definira roke, zneske ali količine asistence, ki jo je družba dolžna omogočiti svojim potnikom. Na splošno veljajo naslednja pravila:

• letalska družba je dolžna potnika o spremembi ure vzleta letala obvestiti vsaj 7 dni pred odhodom;
• po tem, ko kupec plača letalsko karto se slednja ne sme podražiti, kakor tudi družba ne sme spremeniti določil, ki se tičejo ostalih pravic, ki jih je bil potnik deležen ob nakupu letalske karte;
• v primeru, da letalska družba poškoduje kovček, je dolžna obravnavati prav vsakršno pritožbo oziroma prijavo potnika, da mu je nastala poškodba na prtljagi, čeprav se že na prvi pogled zdi, da družba ni odgovorna za poškodbo;
• za poškodovano prtljago je letalska družba dolžna poravnati ustrezno odškodnino oziroma stroške popravila;
• v primeru izgube prtljage, je družba dolžna potniku povrniti razumne stroške, ki jih je utrpel v času, ko je bil brez prtljage;
• v primeru, da je potnik doplačala za dodatno storitev (npr. Wifi na krovu letala) in slednja ne deluje, je letalska družba dolžna potniku povrniti stroške doplačila.

Vsi letalski potniki imajo pravico do 24-urnega prehodnega obdobja, ki začne teči ob plačilu letalske karte. V tem času, si lahko potnik premisli in spremeni svojo pot, datume ali pa si premisli in odpove letalsko karto. Letalska družba je dolžna spremembe v tem obdobju opraviti brezplačno. Če se potnik odloči za dražjo kombinacijo, je seveda dolžan razliko plačati, družba pa mu za spremembo ne sme dodatno računati.

Letalska družba je dolžna potniku, ki je za letalsko karto/dodatno storitev plačal s kreditno kartico, odškodnino oziroma vračilo zneska izplačati v roku 7 dni od potrditve zahtevka, če pa je potnik plačal z gotovino ali na kakršenkoli drug način, ima letalska družba čas 20 dni, da potniku izplača znesek, do katerega je upravičen.

3. PRTLJAGA

Kot rečeno, je letalska družba dolžna povrniti potniku stroške v primeru izgubljene ali poškodovane prtljage. Za poškodovano prtljago je letalska družba dolžna poravnati ustrezno odškodnino oziroma stroške popravila. V primeru, da letalska družba izgubi prtljago, je dolžna potniku povrniti primeren znesek.

Zakonodaja ne določa, kolikšna je primeren ali ustrezen znesek, ki ga je družba dolžna izplačati potniku. Tako da višino zneska oziroma razpona izplačanega zneska prepušča vsaki letalski družbi. Omejuje jih le pri definiranju najvišje odškodnine, ki jo je pripravljena družba izplačati. Družba tako v svojih pravili poslovanja ne sme določiti maksimalne odškodnine, ki bi bila nižja od spodnjih zneskov:

• od 3.500 USD na potnika pri notranjih letih in
• od 1.536 USD na potnika, pri mednarodnih letih.

Vse ameriške letalske družbe zgornjo odškodnino oziroma povračilo izplačajo le, če potnik poda zahtevek za povračilo oziroma izplačilo.

4. PREZASEDENOST IN PREPOVED VKRCANJA V LETALO

V primeru prezasedenosti letala (angl. overbooking) letalska družba najprej pozove morebitne prostovoljce, ki so pripravljeni potovati s kasnejšim letalom. V zameno za to jim bo letalska družba ponudila dodatne ugodnosti. V primeru, da se ne javi nihče oziroma, da se javi premalo prostovoljcev, lahko družba odredi, kateri potniki naj se izkrcajo iz letala. Družba se odloči na podlagi objektivnega kriterija, kot na primer glede na ceno, ki jo je nekdo plačal za letalsko karto, glede na čas, kdaj je določen potnik opravil »check-in«, ali če ima potnik status pogoste stranke (angl. frequent flyer). Vsem osebam, ki jim družba ne dovoli vkrcanja v letalo, je dolžna nemudoma izročiti pisno obvestilo o prepovedi vkrcanja, ki vključuje opis vseh pravic, ki jih ima potnik v takšnem primeru.

Tako v primeru, ko gre za prostovoljno odločitev ali prepoved vkrcanja je potnik upravičen do odškodnine, ki znaša:

• če je potniku zagotovljen nov let več kot 1h po letu, za katerega je primarno kupil letalsko karto, mu pripada znesek v višini vsaj dvakratnika enosmerne letalske karte, ki jo je potnik poravnal oziroma 675 USD;
• če je potniku zagotovljen nov let več kot 2h po letu, za katerega je primarno kupi letalsko karto, mu pripada znesek v višini vsaj štirikratnika enosmerne letalske karte, ki jo je potnik poravnal oziroma 1.350 USD.

Letalska družba lahko potniku ponudi tudi višji znesek, kakor tudi še dodatne ugodnosti.

5. UVELJAVLJANJE PRAVIC

Potnik je dolžan kršitev pravic oziroma dogodek zaradi katerega meni, da je upravičen do odškodnine ali drugih ugodnosti prijaviti na standardiziranem obrazcu, ki ga najdete na spodnji spletni strani:

https://airconsumer.dot.gov/escomplaint/ConsumerForm.cfm

V primeru, da potrebujete pomoč pri uveljavljanju svojih pravic v letalskem prometu, nas kontaktirajte in našli bomo najustreznejšo rešitev vašega problema.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.