Problematika stalnega in začasnega prebivališča najemnikov

15. 3. 2020

Kaj morajo vedeti najemniki in najemodajalci, ko sklepajo najemno pogodbo?

Na vse večje težave s prijavo stalnega prebivališča mnogih slovenskih prebivalcev je že pred nekaj leti opozarjal Varuh človekovih pravic, vendar tudi Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) ni prinesel rešitve na tem področju. V tem članku opozarjamo na težave najemnikov, ki so se znašli brez prijavljenega stalnega prebivališča in težave njihovih najemodajalcev.

Imeti stalno prebivališče v Sloveniji, je tudi za nekatere slovenske državljane, misija nemogoče. V času, ko je najemnih stanovanj občutno premalo, so se nekateri najemniki (npr. brez lastnih nepremičnin, brez staršev, itd.) znašli v nemogoči situaciji, saj jim večina najemodajalcev odklanja prijavo stalnega prebivališča v najetem stanovanju, po drugi strani pa jim tudi upravna enota ne dovoljuje prijave začasnega prebivališča na tem naslovu. Pogoj za prijavo začasnega prebivališča je prijavljeno stalno prebivališče posameznika (najemnika) na drugem naslovu. Če torej stalnega prebivališča najemnik nima prijavljenega, upravna enota na podlagi najemne pogodbe, na naslovu najetega stanovanja prijavi stalno prebivališče. Najemnik ima posledično težave z najemodajalcem, ker za registracijo stalnega prebivališča v njegovi nepremičnini nista bila dogovorjena. Pogosto prejme odpoved pogodbe o najemu stanovanja ali pa se mu v najboljšem primeru le ta ne podaljša. Ko se najemnik sooči s problemom kje prebivati, mu upravna enota lahko prijavi zakonito prebivališče na občini, vendar mu pred tem pojasnijo, da ne bo upravičen do socialnih pomoči, ker nima stalnega prebivališča in tako se sklene začaran krog.

Tudi iz Zveze prijateljev mladine Moste – Polje so opozorili na težavo socialno šibkejših posameznikov, ki jim najemodajalci odklanjajo prijavo stalnega prebivališča in imajo zato svoje stalno prebivališče ponavadi prijavljeno pri starših, na drugem koncu države. Posledica tega je, da ne morejo sodelovati na razpisu stanovanjskega sklada za neprofitno stanovanje v kraju, kjer dejansko živijo, hkrati pa tudi ne morejo biti upravičeni do subvencije najemnine.

Namen sprejetja ZPPreb-1 je bil zagotoviti točno in ažurno evidenco prebivalstva, ki bo zmanjševala možnosti fiktivne prijave prebivališča, saj so bile odkrite mnoge zlorabe tega instituta, zaradi črpanja socialne pomoči in drugih pravic. Zakonodajalci pa bi morali pri spremembah zakonodaje upoštevati dejstvo, da je potrebno problematiko reševati celovito, v prid vsem deležnikom, v nasprotnem primeru ni želenih učinkov na vseh področjih, ki naj bi jih zakon urejal.

Zakon o prijavi prebivališča po našem mnenju nepotrebno postavlja najemodajalca v podrejen položaj, kar posledično prinaša težave najemnikom. Najemodajalci, s prijavo stalnega prebivališča najemnika v njihovi nepremičnini, namreč tvegajo, da najemnik po zapadlosti najemne pogodbe in po odselitvi, ne bo prostovoljno odjavil stalnega prebivališča. Najemodajalec namreč nima pravice, da na podlagi sklenjene najemne pogodbe omejuje dolžnost prijave najemnika na njegovem naslovu, ter nima pravice, da po njegovem odhodu odjavi stalno prebivališče najemnika. Zakaj bi se torej najemodajalec, v času velikega povpraševanja po najemnih stanovanjih, ukvarjal  z administrativnimi ovirami, ki jih potencialno prinaša najemnik brez prijavljenega stalnega prebivališča. Najemnik tudi ne more odjaviti stalnega prebivališča na naslovu dosedanjega najemodajalca (četudi bi to želel), vse dokler ne prijavi stalnega prebivališča na drugem naslovu, kar pa ni enostavna rešitev, kot smo že uvodoma pojasnili.

Če najemnik po preteku najemne pogodbe, ne prijavi stalnega prebivališča na novem naslovu,  mora bivši najemodajalec sprožiti postopek ugotavljanja stalnega prebivališča na upravni enoti, kjer bo sodeloval kot priča in ta postopek lahko traja nekaj mesecev. Več o tej problematiki smo objavili v članku, na naslednji povezavi: Lastnik nepremičnine brez pravic za odjavo stalnega prebivališča najemnika.

Ob tem se sprašujemo: »Kakšnemu namenu služijo birokratski postopki preverjanja dejstev na terenu ali oseba res živi v prostorih najemodajalca, pričanje najemodajalca, itd., če lahko najemodajalec že s pretečeno pogodbo dokaže, da najemnik nima več pravice bivanja v njegovi nepremičnini, torej posledično tudi nima pravice imeti prijavljeno stalno prebivališče v njej?«

Poenostavljen postopek odjave stalnega prebivališča s strani najemodajalca, avtomatična prijava zakonitega prebivališča v določenem časovnem roku za osebo brez stalnega prebivališča, bi odgnal strah in težavo najemodajalcem, najemnikom pa olajšal prijavo stalnega prebivališča.

Za več informacij o prijavi in odjavi stalnega ali začasnega prebivališča smo vam pripravili tudi članek, na naslednji povezavi: Stalno in začasno prebivališče v Sloveniji, stalni in začasni naslov v tujini.

Pravni nasvet vam nudimo preko info@pravnisos.si in telefona 051 368 812, vabimo pa vas, da preverite tudi ostale storitve našega pravnega ali davčnega svetovanja.