Videonadzor po ZVOP-2

4. 2. 2023

Kaj zakon predpisuje  pri uvedbi videonadzora?

Za videonadzor je potrebno v skladu z zakonodajo upoštevali dokaj stroge standarde, zato vam v nadaljevanju povzemamo vsebino novega zakona na tem področju.

Za videonadzor je potrebno v prvi vrsti sprejeti odločitev o njeni uvedbi, ki jo sprejme direktor družbe ali predstojnik ali pa pooblaščenec upravljavca, pri čemer morajo biti v pisni odločitvi tudi navedeni razlogi za uvedbo videonadzora.

Obvestilo je potrebno vidno objaviti, tako da bo posameznik lahko seznanjen s tem videonadzorom in bo lahko na podlagi tega sprejel odločitev ali bo vstopil v videonadzorovan prostor ali ne.

Obvestilo mora vsebovati informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov:

(a) identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b) kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c) namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d) kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(e) uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, če obstajajo;

(f) kadar je ustrezno, dejstvo, da upravljavec namerava prenesti osebne podatke v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ter obstoj ali neobstoj sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo.

Poleg omenjenih pa še naslednje po tem zakonu:

1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;
2. namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanjapravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;
3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;
4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);
5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Upravljavec pa lahko, namesto na obvestilu pred vhodom, zagotovi vse zahtevane informacije, ki so kar obsežne, na njihovi spletni strani. Seveda pa mora na obvestilu pred vhodom potem zagotoviti podatek, na kateri spletni strani so celovite informacije na voljo.

Ustrezno zavarovana zbirka posnetkov videonadzornega sistema vsebuje posnetek posameznika, lokacijo, datum in čas posnetka, če je nujno potrebno pa tudi zvok. Posnetki videonadzora se lahko hranijo največ eno leto od nastanka.

Videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov videonadzornega sistema so dopustni samo za namene, ki so zakonito obstajali ali bili navedeni na obvestilu v času zajema posnetka. Še dve leti po koncu leta, ko so videoposnetki nastali, pa je upravljavec dolžan zagotoviti informacije o morebitni obdelavi posnetkov, kdaj in komu so bili posredovani, na kateri pravni podlagi in s kakšnim namenom ter o tem voditi dnevnik.

Širše je opredeljen namen videonadzora pri dostopu v uradne službene oz. poslovne prostore (velja za javni in zasebni sektor)  in sicer, če je to potrebno zaradi varnosti ljudi ali premoženja, zagotavljanju nadzora vstopa ali izstopa v te prostore ali če je narava dela takšna, da so zaposleni lahko ogroženi. Seveda morajo biti o izvajanju videonadzora s pisnim obvestilom, ki zajema celovite informacije, obveščeni vsi zaposleni v takšnih nadzorovanih prostorih. Pogoj za izvedbo tovrstnega videonadzora je soglasje lastnikov več kot 70 odstotnega deleža skupnih delov.

Strožji je nadzor znotraj delovnih prostorov, ker se videonadzor omogoča le v tistih delih prostorov, kjer je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov oz. poslovnih skrivnosti ali za odkrivanje kršitev na področju iger na srečo, če to ni mogoče zagotoviti z milejšimi sredstvi oz. ukrepi. Opozarjamo na to, da je prepovedano snemati delovno mesto delavca, razen če je nujno zaradi prej navedenih namenov.

Pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. To pa ne velja za področje varnostni države in za koncesionarje iger na srečo. Videonadzor skupnih prostorov v poslovnih zgradbah je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.

Videonadzor na javnih površinah je omejen in dovoljen le za specifične namene, kot so npr. zaradi nevarnosti za življenje ljudi, varovanje tajnih podatkov, varovanje oseb in objektov pod nadzorom Policije ali Slovenske vojske, itd. V skladu z zakonom je na javnih površinah prepovedana uporaba sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic in sistemov, s katerimi se obdelujejo biometrični osebni podatki.

Za več informacij glede varstva osebnih podatkov, uskladitve s trenutno veljavno zakonodajo, pooblaščencem za varstvo osebnih podatkov in podobno, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.