USTREZNO IN PRIMERNO DELO | Pravni SOS

USTREZNO IN PRIMERNO DELO

RAZLIKA MED USTREZNIM IN PRIMERNIM DELOM V NOVI POGODBI O ZAPOSLITVI

Ustrezno in primerno delo sta na videz zelo podobna pojma, poznavanje razlik med njima pa zaposlenemu omogoča predvsem večjo varnost pred prevelikimi spremembami delovnih pogojev s strani delodajalca.

Oba instituta opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) in sicer:

  • 33/5. člen ZDR – 1:

»…Primerno delo je delo, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.«

  • 33/4. člen ZDR-1

»…Ustrezno delo iz prejšnjega odstavka je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca…«

Razlikovanje med obema terminoma je pomembno v primerih, ko je zaradi potrebe na strani delodajalca potrebno začasno nekoliko prilagoditi delovni proces v podjetju. Omenjena instituta delodajalcu omogočata nekoliko večjo fleksibilnost, saj bi sicer moral za drugo delovno mesto z delavcem skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, v primeru da gre le za začasno rešitev pa lahko sprejme le odredbo in delavca razporedi bodisi na ustrezno, bodisi na primerno delo.

Delodajalec lahko delavcu odredi opravljanje drugega dela bodisi zaradi ohranjanja zaposlitve delavca, povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu, da bo zagotovil nemoten potek delovnega procesa ter ko gre za nadomeščanje (začasno) odsotnega delavca. V tem primeru mora delavec delo sprejeti, saj se v nasprotnem primeru šteje, da delavec krši svoje delovne obveznosti. Zakon ščiti delavca tako, da predvideva omejitve pri enostranskih spremembah pogodbe o zaposlitvi.

Ne glede na našteto pa lahko delodajalec delavcu odredi le opravljanje t.i. ustreznega dela. Ustrezno delo tako pomeni, da se za novo delovno mesto zahteva ista vrsta in stopnja izobrazbe ter da delavec izpolnjuje tudi iste pogoje, ki se zahtevajo na tem delovnem mestu ter novo delovno mesto od kraja bivanja ni oddaljeno več kot 3h v obe smeri z javnimi prevoznimi sredstvi. V času opravljanja tovrstnega dela je delavec upravičen do zanj ugodnejšega plačila za delo. Dodatno velja opozoriti na morebitno okoliščino, ko je za ustrezno delo v oceni tveganja slednje delovno mesto opredeljeno kot bolj tvegano za poškodbe delavca. V tem primeru je delodajalec dolžan delavca ponovno napotiti na zdravniški pregled, ki bo pokazal, ali je delavec sploh zmožen opravljati novo delo.

Primerno delo, po drugi strani pomeni delo, za katerega se zahteva vsaj enako raven oziroma eno stopnjo nižja izobrazba v primerjavi z delom, ki ga delavec trenutno opravlja (oziroma je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi). Glede prevoza na delo in ocene tveganja za posamezno delovno mesto veljajo enake določbe. Primernega dela se lahko začasno posluži le manjši delodajalec – delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev.

Začasno delo v obeh zgornjih primerih lahko traja največ 3 mesece v koledarskem letu, če pa se pojavi potreba po opravljanju dela, na katero je začasno razporejen delavec, bosta delavec in delodajalec sklenila novo pogodbo o zaposlitvi.

Ste v dilemi, če bi morali z delodajalcem skleniti novo pogodbo o zaposlitvi? Kontaktirajte nas, preverite še ostale vsebine na podstrani delovna razmerja.