Trgujete s kriptovalutami - delate na črno? | Pravni SOS

Trgujete s kriptovalutami – delate na črno?

Opravljam dejavnost pri trgovanju s kriptovalutami?

Pojasnilo FURS-a, ki je bilo objavljeno v januarju 2018, odgovarja na mnoge dileme povezane z obdavčevanjem poslovanja s kriptovalutami, ne odgovori pa jasno na dilemo s katero se srečuje večina vlagateljev v kriptovalute, ali se njihovo število transakcij ali obseg transakcij že šteje za opravljanje dejavnosti.

Kriptovalute po razlagi FURS-a ne sodijo med denarna sredstva ali finančne instrumente, ampak sodijo med premično premoženje. Posledično se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem kriptovalut (virtualnih valut), saj se v skladu z ZDoh-2 dohodnina ne plačuje od dobička iz kapitala pri prodaji premičnin, razen izjem (pri vrednostnih papirjih in deležih v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijskih kuponih).

Kot fizična oseba torej ne boste obdavčeni zaradi trgovanja s kriptovalutami, vse dokler tega ne opravljate kot dejavnost. V primeru opravljanja dejavnosti fizične osebe pa se obdavči dohodek iz dejavnosti, po določbah ZDoh-2, kjer je davčna osnova dobiček, kot razlika med prihodki in odhodki iz dejavnosti. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače določeno, kar pa ni v primeru trgovanja s kriptovalutami.

Kdaj pa se šteje trgovanje s kriptovalutami ali kriptografskimi tokeni (žetoni) za dejavnost?

 Pojasnilo FURS-a je sledeče: 

»Dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja s kriptografskimi tokeni se šteje kot dohodek iz dejavnosti, pod pogojem, da je dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Bistveni elementi, ki morajo biti pri tem podani, so neodvisnost in samostojnost pri opravljanju dejavnosti ter trajnost dejavnosti. Neodvisnost in samostojnost se kažeta v opravljanju dejavnosti na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost. V posledici to pomeni, da ko posameznik doseže določen obseg (prag) poslovanja, je potrebno registrirati ustrezno dejavnost oziroma ustrezno prilagoditi status, pri čemer pa se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.»

Odgovor odpira vrsto dilem, ki si jih vlagatelji v kriptovalute zastavljajo:

  • Kolikokrat na mesec/leto lahko opravim transakcijo s kriptovaluto, da to ne šteje za dejavnost?
  • V kakšni vrednosti lahko na mesečni/letni ravni opravim transakcije s kriptovalutami?
  • Ali sodi med trajnost v dejavnosti že enoletno trgovanje z njimi?
  • Ali upravljanje mojega lastnega premoženja, s katerim se v prostem času ukvarjam kot s svojim hobijem, res predstavlja dejavnost?

Jasna pojasnila, kje je določen obseg (prag) poslovanja in kakšna so ostala merila za uvrščanje trgovanja s kriptovalutami med dejavnosti, bi v prvi vrsti preprečila davčne prekrške vlagateljev, ki vršijo le te popolnoma nehote, po drugi strani pa zagotovilo enakopravno obravnavo vseh vlagateljev v kriptovalute.

V javnosti se je že izoblikovala pobuda, da bi kriptovalute obdavčili kot kapitalski dobiček, vendar se je FURS odločil poiskati rešitev znotraj obstoječe zakonodaje in v tem primeru je imel edino rešitev, da to obdavči preko dejavnosti. Pri pravni osebi se dobiček iz trgovanja kriptovalut normalno šteje v davčno osnovo.

Kakšna je sodna praksa glede opravljanja dejavnosti pri fizičnih osebah?

Ker se sodna praksa s področja obdavčitve trgovanja s kriptovalutami, če gre za dejavnost, še ni oblikovala, poglejmo primere iz sodne prakse pri prodajah avtomobilov in nepremičnin. Kakšno stališče so sodišča zavzela glede opravljanja dejavnosti fizičnih oseb, v teh primerih?

Upravno sodišče je v sodbi I U 1111/2009 potrdilo odločbo Davčnega organa, da je fizična oseba opravljala dejavnost v letu 2007, z nakupom 6 osebnih vozil, od katerih jih je bilo 5 prodanih: » Na podlagi (nespornih) dejanskih ugotovitev, ki se nanašajo na nakup in prodajo osebnih vozil namreč obrazloženo sklene, da je tožnik vozila kupil z namenom nadaljnje prodaje in na podlagi okoliščin konkretnega primera dejavnost tožnika opredeli kot kontinuirano opravljanje dejavnosti z namenom doseganja dobička na trgu. Okoliščine, ki so pomembne za presojo, so v obrazložitvi odločbe jasno in konkretno navedene (nakup šestih in prodaja petih vozil, čas od nakupa do prodaje posameznega vozila, način prodaje) in v celoti zanikajo tudi spremenjeno navedbo tožnika, da je pet od šestih vozil prodal, ker z njimi ni bil zadovoljen, da je torej vozila kupil z namenom lastne uporabe. Gre za navedbo, ki je, ob upoštevanju nesporno ugotovljenih dejstev, ne le neizkazana, temveč tudi v celoti neprepričljiva.«

Upravno sodišče je tudi v primeru transakcij z nepremičninami (UPRS sodba I U 317/2016), potrdila odločitev davčnih organov, da gre za opravljanje dejavnosti v naslednjem primeru. Fizična oseba je od 2006 do konca 2011 kupila šest nepremičnin, jih takoj po izgradnji, v nekaterih primerih pa tudi pred dokončanjem izgradnje, prodala, pri čemer v nobenem od stanovanjskih objektov ni živela. To je tudi po mnenju sodišča kazalo na okoliščine, da je bil namen fizične osebe nadaljnja prodaja nepremičnin v nespremenjeni ali spremenjeni obliki in ustvarjanje dobička pri tem. Na vseh zemljiščih je zgradila dvostanovanjske ali vrstne hiše in jih nato v različnih gradbenih fazah prodala oziroma podarila. V nobenem primeru v zgrajenem stanovanjskem objektu ni živela, iz česar je davčni organ zaključil, da namen izgradnje nepremičnin ni bila pridobitev stanovanja za lastne potrebe, temveč izgradnja stanovanjskih enot za nadaljnjo prodajo. Zavezanka se je z nakupi zemljišč, izgradnjo ali obnovo nepremičnin ter z njihovo prodajo ukvarjala kontinuirano. Davčni organ je pojasnil, da zbrani dokazi v postopku kažejo na to, da v danih primerih ni šlo za prodajo osebnega premoženja fizične osebe, običajno pridobljenega z dedovanjem ali podaritvijo, kot tudi ne za nakup in gradnjo za lastne potrebe. Davčni organ je tako ugotovil, da se je zavezanka od leta 2007 dalje ukvarjala z nakupi in prodajami nepremičnin, izgradnjo za trg, z adaptacijami in rekonstrukcijami objektov za trg, brez da bi bila za to ustrezno registrirana.

Ste po prebranem še v večji dilemi?

Če menite torej, da bi lahko vaše trgovanje štelo za opravljanje dejavnosti, se morate registrirati v poslovni register in sicer pod dejavnost: 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje. V kolikor rudarite pa je prava registracija dejavnosti pod: 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti.

Obiščite točko VEM fizično ali uporabite spletni portal e-VEM ter uredite svojo prijavo dejavnosti. Postopek je hiter, saj točke VEM posredujejo vaše podatke AJPES-u, ki izvede nadaljnje postopke in izda tudi sklep o vpisu v Poslovni register Slovenije (PRS). Točka VEM lahko na podlagi vašega pooblastila posreduje podatke tudi FURS-u za vpis v davčni register (DR-03), podatke o predvidenih prihodkih in odhodkih oziroma zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, itd… Prav tako se uredi vse potrebno tudi za obvezna socialna zavarovanja.

Pojasnila v zvezi z davčno obravnavo poslovanja z virtualnimi valutami si lahko preberete v izdani brošuri FURS-a, na omenjeni povezavi: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Podrobnejsi_opis_3_izdaja_Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualno_valuto_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.pdf

Če pa potrebujete še kakšno pomoč, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si, telefonske številke 051 368 812 ali kliknite na kontaktirajte nas.