Pravica do doma in odlog izvršbe

18. 9. 2023

Dolžnikove pravice do doma in razlogi za odlog izvršbe

Pravica do doma kot samostojna materialna (vsebinska) pravica, ki izhaja iz 36. člena Ustave, je bila v Sloveniji izrecno priznana leta 2017 z odločbo št. U-I-64/14.

Pojem dom ima več pomenov, lahko gre za fizični objekt, ki posamezniku zagotavlja varnost pred zunanjo okolico, ali pa je zasebni prostor, v katerem lahko posameznik živi, kot želi, ter s tem izraža in uresničuje svojo individualno identiteto. Z ustaljenim bivanjem v določenem prostoru posameznik izoblikuje občutek pripadnosti temu prostoru in odnos do skupnosti, ki ga obkroža. Vsak tako potrebuje dom, naslov oziroma prostor, s katerim je uradno in pravno povezan z namenom, da opravlja večino osebnega poslovanja, da lahko voli in uveljavlja različne pravice. Dom je bistveni element posameznikove družbene identitete. Lahko je tudi prostor ali objekt, ki ga posameznik nezakonito zaseda ali je nezakonito postavljen oziroma zgrajen, če le izkaže zadostne in kontinuirane vezi z določenim prostorom.

Pri pravici do doma je potrebno ločiti sodno prakso, ki:

  1. presoja načelo sorazmernosti skozi procesne vidike samega postopka (v kontekstu 8. člena Konvencije sta obstoj in primernost procesnih jamstev odločilna za ugotavljanje, ali je država ostala znotraj polja proste presoje, kar sodišču omogoči določitev sorazmernosti posega) in
  2. med vprašanjem same materialno pravne upravičenosti do prodaje premoženja z namenom poplačila upnika.

ESČP je za namene presojanja posegov v konvencijske pravice razvilo formulo upravičenosti, kar pomeni, da se v vsakem konkretnem primeru v tristopenjskem procesu ugotavlja:

  1. ali prodaja dolžnikovega premoženja oziroma doma pomeni poseg v pritožnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja oziroma pravico do doma;
  2. ali je tak poseg v skladu z zakonom in zasleduje zakonit cilj;
  3. ali je tak poseg prestal test sorazmernosti (1. člen Prvega protokola) oziroma da je nujen v demokratični družbi (8. člen EKČP).

Zakonske določbe, ki urejajo to področje, navajamo v nadaljevanju.

71. člen ZIZ – odlog izvršbe

Z vidika izvršbe na nepremičnini, ki je dolžnikov dom, je odlog izvršbe možen, če so podani posebno upravičeni razlogi, in sicer:

  • v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine.

Za odlog izvršbe  kadar je nepremičnina dolžnikov dom  je možno zaprositi le 1x in sicer

  1. za največ 6 mesecev, v kolikor dokaže, da je ogroženo preživljanje sebe ali družinskih članov ali
  2. za največ tri mesece brez dodatnega pogoja (npr iskanje novega doma – 3 msečni odpovedni rok)

ali

  • v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika (največ 6 mesecev, ni omejeno število ponovitev).

 

169. člen ZIZ: prodaja nepremičnine

Sodišče mora pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom (stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče), zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, o tem dejstvu obvestiti center za socialno delo.

Sodišče mora tudi po uradni dolžnosti dovoliti drugo sredstvo izvršbe ali da se izvršba opravi na drugi nepremičnini, če ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve.

Dolžnik lahko najpozneje do izdaje odredbe o prodaji, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na to pravico mora sodišče dolžnika opozoriti v sklepu o izvršbi.

Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju (210. člen ZIZ)

  • Dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, ima pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje.
  • Pri tem je dolžnik, ki obdrži pravico stanovati na prodani družinski stanovanjski hiši ali stanovanju, od dneva izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine dalje dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje.
  • Pravilo ne velja, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini.

Potrebujete pravno svetovanje glede vašega primera? Pokličite nas na 051 368 812 ali pišite na info@pravnisos.si. Za več informacij o pravni pomoči in davčnem svetovanju preverite objave na naši spletni strani.

Kontaktirajte nas