PODARITI ALI NE PODARITI - darilna pogodba? | Pravni SOS

PODARITI ALI NE PODARITI – darilna pogodba?

TO JE ZDAJ VPRAŠANJE…

Ob delitvi premoženja se pogosto soočamo s tem, katera oblika pogodbe bi bila najprimernejša v vsaki posamezni situaciji, kakor tudi, kakšne pravice ima vsaka pogodbena stranka, v primeru, da se odloči za podpis takšne pogodbe.

V nadaljevanju predstavljamo 4 različne vrste pogodb, ki so vezane na razdelitev premoženja v različnih življenjskih obdobjih ali življenjskih situacijah.

 

  • DARILNA POGODBA

Z darilno pogodbo se DAROVALEC zaveže na obdarjenca prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drug način v breme svojega premoženja obogatiti OBDARJENCA. Obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

Poznamo več vrst daril, kot recimo mešana darila (za darilo se šteje samo presegajoča vrednost, ki je obdarovalec ni bil dolžen podariti obdarjencu), občasne izpolnitve (te prenehajo z darovalčevo smrtjo) ali darilo iz hvaležnosti. Različne vrste darilnih pogodb ureja Obligacijski zakonik.

Pisnost pri darilni pogodbi se zahteva le, ko obdarovalec obdarovancu ne izroči darila takoj. V takšni pogodbi se tako na primer določijo roki, morebitni pogoji in ostale podrobnosti vsakega posameznega pogodbenega razmerja. Posebna oblika je določena v primeru, ko gre za darilo za primer smrti, kjer je takšna darilna pogodba veljavna le, če je sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Pomembno je opozoriti tudi, da lahko obdarovalec po tem, ko se mu rodi otrok prekliče darilno pogodbo (preklic zaradi kasneje rojenega otroka, ko pred obdaritvijo ni imel otrok), kar ima za posledico, da mora obdarjenec vrniti darilo, če pa obdarjenec še ni prejel darila, mu pravica do darila preneha.

Obdarjenec je dolžan vrniti darilo tudi v nekaterih drugih življenjskih situacijah, kot na primer v primeru razveze zakonske zveze, če gre za nesorazmerno veliko darilo.

Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic pogodbe. Pravici do preklica se darovalec ne more odpovedati.

 

  • POGODBA O RAZDELITVI IN IZROČITVI PREMOŽENJA

Z izročilno pogodbo se IZROČITELJ zaveže, da bo izročil (in razdelil) svoje premoženje svojim POTOMCEM, POSVOJENCEM TER NJIHOVIM POTOMCEM.

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Takšna pogodba je veljavna le, če se z njo strinjajo čisto vsi izročiteljevi (bodoči) dediči. V primeru, da v času pred izročitvijo kakšen potomec (torej bodoči dedič) ni dal privolitve, jo lahko da naknadno, v isti obliki. Če potomec, ki se z razdelitvijo in izročitvijo ni strinjal, umre še pred izročiteljem, ne da bi zapustil svoje potomce ali pa se ti potomci odpovejo dedovanju, prvotna Pogodba o razdelitvi in izročitvi ostane v veljavi, tudi če umrli dedič ni dal soglasja.

Zelo pomembno je, da izročitelj lahko razdeli samo svoje sedanje premoženje – torej premoženje, ki ga ima na dan podpisa Pogodbe. Pogodba o izročitvi in razdelitvi ne sme obsegati tudi premoženja, ki ga bo izročitelj imel ali bi ga lahko imel v prihodnje, oziroma ob smrti. To premoženje se bo med dediče razdelilo skladno s pravili dednega prava oziroma skladno z oporoko umrlega.

V primeru, ko eden izmed dedičev ni dal privoljenja, kot je opisano zgoraj, se šteje, da je del, ki bi sicer pripadal dediču, ki se ni strinjal s Pogodbo, kot darilo ostalim dedičem in se ta del obravnava tako kot ostala darila, ki jih umrli podari dedičem še za časa življenja (natančneje o dedovanju v drugem prispevku).

Izročitelj lahko prekliče Pogodbo o razdelitvi in izročitvi zaradi hude nehvaležnosti, če se po sklenitvi pogodbe potomec do izročitelja obnaša tako, da bi bilo nepravično, da bi slednji premoženje obdržal. Izročitelj lahko prekliče Pogodbo tudi, če je bilo v pogodbi dogovorjeno njegovo preživljanje (ali preživljanje koga drugega) in prejemnik ne izpolnjuje tega dogovora.

 

  • POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se PREŽIVLJALEC zaveže, da bo preživljal PREŽIVLJANCA. Preživljanec pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin (ali katere druge premičnine, če so le te naštete v sami pogodbi), s tem da mu bodo te nepremičnine izročene šele ob smrti preživljanca.

Sem spadajo tudi pogodbe, s katerimi se pogodbeni stranki dogovorita, da bosta živeli skupaj, pri čemer bo ena stranka skrbela za drugo, jo varovala, obdelovala posestvo, po njegovi smrti poskrbela za pogreb itd. oskrbovanec pa obljubi, da bo ob smrti zapustil oskrbovalcu premoženje, ki je določeno v takšni pogodbi. Pogodbeni stranki se lahko v pogodbi dogovorita, da oskrbovanec oziroma preživljanec po sklenitvi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju za časa življenja ne sme prodati/podariti/odtujiti nepremičnine, ki jo je preživljavcu obljubil.

Pomemben aspekt veljavnosti takšne pogodbe je predvsem negotovost kdaj bo preživljanec umrl. V primeru, da je mogoče dokaj natančno določiti kdaj bo preživljanec umrl bo sodišče takšno pogodbo lahko štelo za neveljavno, saj je ravno aspekt negotovosti eden namenov sklenitve take pogodbe.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom.

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju se lahko kadarkoli razdre, tudi, ko se že izpolnjuje in sicer sporazumno. Pogodbo se lahko vedno razveže tudi, ko ena od pogodbenih strank ne izpolnjuje svojih dolžnosti. V primeru, da obe pogodbeni stranki živita skupaj in se tekom izvajanja pogodbe njuni odnosi tako poslabšajo, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva od sodišča, da tako pogodbo razveže. Pogodbeni stranki lahko od sodišča zahtevata novo ureditev razmerja ali razvezo pogodbe tudi, ko so se tekom izvajanja pogodbe razmere za izpolnjevanje tako spremenile, da je njihovo izvajanje zelo otežkočeno.

Če preživljalec umre, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na njegove dediče. Če ti privolijo, da se pogodba še naprej izvaja, se ta izvaja dalje, v nasprotnem primeru, ko se izjavijo da ne želijo izvajati pogodbe, se Pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže in dediči nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če pa zakonec in ostali dediči ne morejo prevzeti izvajanja te pogodbe, lahko zahtevajo odškodnino za prejšnje preživljanje (sodišče presodi kolikšna odškodnina pripada v vsakem posameznem primeru).

 

  • POGODBA O PREUŽITKU

S pogodbo o preužitku se PREUŽITKAR zavezuje, da bo na PREVZEMNIKA prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju (ali komu drugemu, ki se ga določi v pogodbi) do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

Dajatve in storitve, ki se lahko dogovorijo v takšni pogodbi so na primer občasne denarne dajatve, nudenje življenjskih potrebščin, zagotovitev stanovanjskega prostora, prepustitev uporabe določenega zemljišča, itd…

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Tudi pri Pogodbi o preužitku igra pri veljavnosti pogodbe veliko vlogo element nepredvidljivosti, kdaj bo preužitkar umrl. Tako kot v zgornjem primeru, bo lahko tudi v tem primeru sodišče takšno pogodbo lahko štelo za neveljavno, saj je ravno aspekt negotovosti eden namenov sklenitve tovrstne pogodbe.

V primeru, da prevzemnik nepremičnine le-to odsvoji, je novi pridobitelj nepremičnine še vedno odgovoren preužitkarju (ali drugi osebi, ki je določena v pogodbi), če je če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo.

Pogodba se lahko razdre in sicer v primeru, ko obe pogodbeni stranki živita skupaj in se njuno medsebojno razmerje tako omaje, da je skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva razvezo pogodbe. Razvezo lahko stranka zahteva tudi, ko nasprotna stranka ne spoštuje dolžnosti, ki jih nalaga Pogodba o preužitku, ki sta jo stranki podpisali.

 

POVZETEK

POGODBA POMEN PRENOS PREMOŽENJA PISNOST POSEBNOST
darilna pogodba darovalec zaveže na obdarjenca prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drug način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca. Obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. ob dejanju podaritve/

sklenitvi pogodbe/ko določa pogodba

načeloma ni predpisane oblike,

pod določenimi pogoji notarski zapis

primeri, ko mora obdarjenec naknadno vrniti darilo
pogodba o razdelitvi in izročitvi premoženja z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil (in razdelil) svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Ob sklenitvi pogodbe/ko določa pogodba notarski zapis potrebno soglasje vseh dedičev
pogodba o dosmrtnem preživljanju

 

Preživljalec se zaveže, da bo preživljal preživljanca. Preživljanec pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da mu bodo te nepremičnine izročene šele ob smrti preživljanca.

 

ob smrti notarski zapis element tveganja kdaj bo preživljanec umrl;

možnost razdrtja pogodbe s strani potomcev ali ko je izpolnjevanje otežkočeno/nevzdržno

pogodba o preužitku Preužitkar se zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. ob sklenitvi pogodbe notarski zapis element tveganja kdaj bo preživljanec umrl

 

V izogib kasnejšim sporom med obdarjenci, zakonci, dediči in ostalimi udeleženimi priporočamo, da se pred sklenitvijo posamezne od zgornjih pogodb pogovorite tako s pravnim kot tudi z davčnim strokovnjakom, ki vam bo pojasnil vaše pravice in dolžnosti ter posledice sklenitve vsake od zgornjih pogodb.

Za dodatne informacije, pravi ali davčni nasvet nas kontaktirajte na 051 368 812 ali info@pravnisos.si.