Odpoved delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi | Pravni SOS

Odpoved delovnega razmerja – odpoved pogodbe o zaposlitvi

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI KRŠITVE KONKURENČNE PREPOVEDI

Konkurenčna prepoved je prepoved delavca, da med trajanjem delovnega razmerja za svoj ali tuj račun opravlja posle iz dejavnosti delodajalca, brez njegovega soglasja, pri čemer bi lahko le ti pomenili konkurenco delodajalcu. Zakon prepoved omejuje tako, da prepoveduje opravljati le dejavnost, s katero se delodajalec dejansko ukvarja in ne tudi vse dejavnosti, za katere je delodajalec registriran, ter le v času ko je delavec zaposlen pri delodajalcu. Dela ne sme opravljati tudi tako, da bi sam ustanovil podjetje, ki bi se ukvarjalo s konkurenčno dejavnostjo, na podlagi kakršnih koli pogodb ali na črno.

Posebno velja opozoriti na to, da zakon ne omejuje na kakšen način delavec ne sme ali sme opravljati konkurenčno dejavnost (brez soglasja delodajalca in tekom zaposlitve pri njem). Zakon seveda dopušča, da se delodajalec strinja s tem, da delavec poleg dela pri njem opravlja še dejavnost, konkurenčno tisti, ki jo opravlja pri delodajalcu, vendar le z njegovim izrecnim soglasjem.

Glede na to, da ima delodajalec pravico od delavca pričakovati lojalnost do njega, se je odločil za ureditev konkurenčne prepovedi kar v zakonu, ki velja tudi, če je delodajalec ne vključi v pogodbo o zaposlitvi.

V primeru, da delodajalcu zaradi delavčeve kršitve te določbe nastane škoda, jo je delavec dolžan povrniti, delodajalec pa jo lahko zahteva:

  • v roku 3 mesecev od dneva, ko je delodajalec izvedel za opravljanje dela/sklenitve posla oziroma
  • v roku 3 let od dokončanja dela/sklenitve posla.

Zaradi varstva delavca, ki je v tem razmerju šibkejša stranka, je v ZDR-1 rok za zahtevanje škode določen drugače kot veljajo splošni zastaralni roki v Obligacijskem zakoniku. To pomeni, da delodajalec, če zve, da je delavec tekom zaposlitve pri njem opravljal sorodno dejavnost in je od zaključka preteklo več kot 3 leta, delodajalec ne more več uveljavljati škode, ki mu je morda nastala.

Kršitev konkurenčne prepovedi, se lahko sankcionira tudi z odpovedjo delovnega razmerja, vendar pa to ne pomeni, da delavcu ni potrebno povrniti nastale škode delodajalcu – odškodnino je delavec dolžan delodajalcu vsekakor povrniti.

Konkurenčno prepoved ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21-784/2013, v nadaljevanju: ZDR-1) in sicer v 39. členu:

»1) Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

(2) Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.«

Člen, ki definira konkurenčno prepoved, odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ne omenja izrecno, v primeru, da slednji izve za opravljanje konkurenčne dejavnosti. Ker pa je temelj vsakega delovnega razmerja zaupanje med delavcem in delodajalcem ter delavčevo vestno in pošteno izpolnjevanje delovnih nalog, je kršitev konkurenčne prepovedi tudi znak, da je delavec prekršil lojalnost delodajalcu in je takšna kršitev lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 110. člena ZDR-1. Zakonodaja daje delodajalcu možnost prekinitve pogodbe o zaposlitvi, vendar mu tega ni potrebno storiti, če tako želi.

Primeri iz sodne prakse:

Sodba VIII Ips 192/2011

»… revident (je bil) od 1. 5. 2004 registriran kot samostojni podjetnik za opravljanje dejavnosti botaničnih in živalskih vrtov. Enako dejavnost opravlja tudi tožena stranka (torej njegov delodajalec opp). Revident je dne 31. 7. 2007 pridobil dovoljenje Agencije RS za okolje za zadrževanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu v živalskem vrtu podobnem prostoru. Dne 9. 5. 2008 je odprl živalskemu vrtu podoben prostor …, v katerem je vsak dan prikazoval javnosti živali – tudi takšne, ki jih prikazuje tožena stranka v svojem živalskem vrtu. Za obiske je pobiral vstopnino, ki je bila konkurenčna vstopnini tožene stranke. Prav tako je svoj park oglaševal v medijih in nagovarjal k obisku isto populacijo kot tožena stranka.«

»…med trajanjem delovnega razmerja (je delavec opp) opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Do tožene stranke ni bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker po dejanskih ugotovitvah sodišč revident za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena. Sodišči sta ugotovili, da je odpovedni razlog podan že zaradi dokazane kršitve prepovedi konkurence…«

Kot izhaja iz gornje obrazložitve je najpomembnejše dejstvo ali je delavec opravljal dejavnost, ki je konkurenčna njegovemu delodajalcu. Konkurenčna prepoved ne prepoveduje popoldanskega ali drugega dela delavca. Prepoveduje pa opravljanje dejavnosti, ki je konkurenčna delodajalcu in ki mu lahko zato celo nastaja škoda. Od delodajalca samega pa je odvisno ali bo zaposlenega odpustil ali se bo poslužil kakšnega drugega ukrepa.

Sodba VIII Ips 10/2009

»(delavec je opp) z raznimi strankami skozi daljše časovno obdobje sklepal avtorske pogodbe za prevajanje strokovnih tekstov in gradiv za pridobitev mnenja pri APU, izpolnjeval obrazce za patentne prijave ter svetoval v patentnih postopkih, vse za svoj račun in brez vednosti tožene stranke. Tožena stranka (delodajalec opp) je že v letu 2003 tožnika opozorila, naj preneha opravljati posle, ki sodijo v njeno dejavnost in s tem kršiti konkurenčno prepoved. Za prevode prijav, strokovnih gradiv in svetovanje strankam v patentnih postopkih je tožnik zaračunaval avtorski honorar po pogodbah o avtorskem delu, v katerih tožena stranka ni navedena, poleg tega pa je tožnik svojim strankam večkrat pisno naročil, da morajo zamolčati, da je prevode opravil, avtorske honorarje pa so mu nakazovali na njegov račun.«

Tudi iz zgornjega primera izhaja, da je delavec poleg dela v službi opravljal še dodatno delo, ki je bilo po vsebini enako, ki ga je opravljal pri delodajalcu. Zato je sodišče razsodilo, da je bila odpoved delovnega razmerja upravičena.

Se sprašujete ali sami kršite konkurenčno prepoved v pogodbi o zaposlitvi?

Se bojite, da vaša pogodba o zaposlitvi ni sestavljena skladno z veljavnimi predpisi? Želite pravni nasvet, kontaktirajte naše pravne svetovalce.