Kdaj se štejem za davčnega rezidenta Slovenije? | Pravni SOS

Kdaj se štejem za davčnega rezidenta Slovenije?

VPRAŠANJE REZIDENTSKEGA STATUSA

Vprašanje davčnega rezidentstva v Sloveniji ureja 6. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in v kolikor niste zaposlen v tujini v diplomaciji ali različnih evropskih institucijah velja, da ste rezident Slovenije , če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

  • imate uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
  • imate svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ali
  • ste v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

Vsi omenjeni kriteriji so enakovredni in oseba velja za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od teh pogojev.

Podrobnejša opredelitev posameznih pojmov

Stalno prebivališče – gre za formalno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu v Sloveniji. Če za daljši čas odidete iz Slovenije ali v primeru, da za stalno odidete iz Slovenije in želite pridobiti status davčnega nerezidenta, morate odjaviti stalno prebivališče pri upravni enoti.

Običajno bivališče – običajno prebivališče v Sloveniji pomeni, da posameznik v teku svojega življenja redno, normalno ali navadno prebiva v Sloveniji, ne glede na to ali prebiva v najemnem ali lastniškem stanovanju.

Središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji – če je posameznikovo središče osebnih in ekonomskih interesov pretežno v Sloveniji, velja takšen posameznik za davčnega rezidenta Slovenije.

Katera dejstva presoja FURS pri ugotavljanju, kje je vaše središče osebnih in ekonomskih interesov:

  • Ali imate družino (partnerja, otroke, vzdrževane družinske člane) v Sloveniji?
  • Ali imate osebno premoženje (vozila, oblačila, pohištvo) v Sloveniji?
  • Ali imate delovno in vozniško dovoljenje, izdano v Sloveniji?
  • Ali imate sezonsko prebivališče v Sloveniji?
  • Ali imate zaposlitev pri slovenskem podjetju, ki vas je napotil v tujino?
  • Ali imate račune v slovenskih bankah, kreditne kartice izdane v Sloveniji, zavarovanja sklenjena v Sloveniji?
  • Ali ste član društev, verskih skupnosti in drugih ustanov v Sloveniji?
  • Ali ste ohranili telefonsko številko, poštni naslov ali kakšna naročniška razmerja v Sloveniji?
  • in druge podobne zadeve.

Pri tej točki se vsa dejstva presojajo skupaj in eno samo dejstvo ni odločujoče. Kljub temu se večji pomen pripisuje prav osebnim interesom (v kateri državi pogodbenici prebivajo njegov zakonski ali zunajzakonski partner, otroci, …) posameznika pred ekonomskimi interesi.

Posameznik pa je lahko tudi dvojni rezident, torej rezident Slovenije po 6. členu ZDoh-2 ter hkrati rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo. Vprašanje dvojnega rezidentstva se v tem primeru presoja v okviru postopka uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi v Sloveniji ali v okviru postopka skupnega dogovarjanja po mednarodni pogodbi. Posameznik lahko za dohodke v tujini te pravice iz mednarodne pogodbe uveljavlja že v napovedi za odmero akontacije dohodnine in odmero dohodnine ter navede v njih, da se šteje tudi za rezidenta druge države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo, vendar mora predložiti tudi potrdilo davčnega rezidentstva tuje države.

Več o teh vprašanjih smo vam na voljo na info@pravnisos.si , s klikom na »kontaktirajte nas« ali preko telefona 051 368 812.  Informacije o naših storitvah pravnega, davčnega in poslovnega svetovanja preverite na naši spletni strani www.pravnisos.si.