Kdaj in kako se lahko izognem davku na dobiček pri podaritvi kapitala?

23. 4. 2024

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti in davčne ugodnosti 

Dohodnina od dobička iz kapitala se ugotavlja ob odsvojitvi kapitala (nepremičnine, vrednostnih papirjev, deležev v gospodarski družbi, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponih). Vendar zajema pojem odsvojitev kapitala širši pomen kot samo prodajo kapitala, vključuje namreč tudi darovanje in zamenjavo kapitala, unovčitev investicijskega kupona, izplačilo likvidacijske mase oz. izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe in druge primere izplačila lastniškega deleža, bodisi v denarju ali naravi.

Obdavčitev darilne pogodbe smo že obravnavali v našem članku https://www.pravnisos.si/objava/kako-se-obdavcujejo-darila-in-dediscine/, tokrat pa se bomo posvetili vprašanju, v katerem primeru se lahko darovalec, ki podarja kapital, izogne plačilu dohodnine od dobička iz kapitala.

Če darovalec podarja kapital svojim družinskim članom, zakoncu ali svojemu otroku, potem ima možnost, da odloži ugotavljanje davčne obveznosti ter pri prijavi darilne pogodbe to priglasi davčnemu organu. V tem primeru se bo dobiček iz kapitala ugotavljal šele tedaj, ko bo obdarjenec (prejemnik darila) ta kapital odsvojil. Prednost odloga ugotavljanja davčne obveznosti pa ni samo v tem, da se je časovno to ugotavljanje dohodnine od dobička iz kapitala premaknilo na kasnejši čas, temveč tudi v tem, da obdarjenec obdrži pogoje pridobitve tega kapitala, kot jih je imel darovalec. Povedano drugače, šteje se, da je obdarjenec pridobil kapital v istem času in po istih cenah kot darovalec. Torej, če je bil darovalec lastnik kapitala npr. 14 let in ga je obdarjenec obdržal več kot eno leto, potem obdarjenec pri odsvojitvi kapitala ni več obdavčen z dohodnino od dobička iz kapitala, saj se mu šteje, da ima kapital več kot 15 let.

Zanimivo je, da je življenjsko skupnost zunajzakonskih partnerjev dokaj natančno definiral Zakon o dohodnini, po kateri se šteje, da je življenjska skupnost nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva, ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski skupnosti.

Če darovalec, ki podarja svoj kapital svojem zakoncu ali otroku, to pravico ne bo izkoristil v zakonsko predvidenem času, bo darovalec dolžan predložiti FURS-u napoved za odmero dohodnine. Odlog predstavlja davčno ugodnost, ki jo potrebno priglasiti  najpozneje do roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala, FURS pa sprejme odločbo s katero odobri ali pa ne odobri tega odloga.

Vrhovno sodišče je moralo presojati primer, ko darovalec ni mogel odložiti davčnih obveznosti in tako nuditi ugodnosti obdarjencu, saj je imel kapital v lastništvu več kot 15 let (odlog za neobstoječo davčno obveznost se ne more priglasiti). Presodilo je, da je tretji odstavek 100. člena ZDoh-2 treba razlagati tako, da lahko davčni zavezanec v takšnem primeru, ob nadaljnji obdavčljivi odsvojitvi podarjenega kapitala v svoji davčni napovedi uveljavlja ugodnosti, ki mu gredo po 100. členu ZDoh-2, ne da bi bila za to potrebna izdaja posebne odločbe o odlogu. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za odlog, ki bi bilo sicer predmet takšne odločbe, pa je del presoje davčnega organa v postopku odmere dohodnine ob nadaljnji odsvojitvi kapitala.

Kot primer lahko navedemo starše, ki so imeli v lasti nepremičnino več kot 15 let in so se odločili, da nepremičnino podarijo otroku. Odloga ne morejo priglasiti FURS-u, ker nimajo več davčnih obveznosti po 15. letih lastništva, kljub vsemu pa bo njihov otrok lahko uveljavljal ugodnosti kot da bi se odlog zgodil. Tako lahko nepremičnino proda naprej brez plačila dohodnino od dobička iz kapitala, saj se tudi njemu šteje, da ima več kot 15 let lastništvo nepremičnine.

Se sprašujete kako razdeliti svoje premoženje med potomce, ali bi bilo to primerno prepustiti dedovanju ali pa skleniti ustrezno pogodbo. Ali iščete odgovor katera pogodba je za vaš primer najustreznejša? S pravnimi in davčnimi nasveti smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali pokličite na 051 368 812.