FURS tudi s primeri pojasnjuje obdavčitev poslovanja s kriptovalutami

Četrta izdaja davčne obravnave virtualnih valut

Finančna uprava Republike Slovenije je objavila 4. izdajo davčne obravnave virtualnih valut, v kateri natančneje pojasnjuje v katerih primerih bi davčni organ dohodke iz poslovanja z virtualnimi valutami opredelil kot dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, kot dohodke iz dejavnosti ali kot druge dohodke po ZDoh-2.

Na voljo so vam pojasnila davčne obravnave virtualnih valut (kriptovalut), ki odpravljajo dileme, na katere smo tudi sami opozorili v članku, objavljenem na omenjeno tematiko. Da je javnost čim bolje in čim bolj nepristransko obveščena o teh pojasnilih, vam v nespremenjeni obliki posredujemo objavljene primere obdavčevanja kriptovalut, ki jih je FURS objavil na svoji spletni strani. Do celotnega objavljenega gradiva imate dostop tudi na povezavi, objavljeni na koncu tega članka.

FURS je prav tako objavil splošne kriterije, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti in to so:

  1. večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
  2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
  3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
  4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
  5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,
  6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Dodatno pojasnjujejo naslednje: » Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto. Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti.«

Navajamo primere iz dokumenta »Sprememba dokumenta Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS (Podrobnejši opis)«:

  1. Fizična oseba je del svojih prihrankov vložila v nakup virtualnih valut. Z virtualnimi valutami je aktivno dnevno oziroma tedensko trgovala, kar se je odrazilo v 107. trgovalnih dneh in v 1.020 naročilih nakupov in prodaj, ki jih je oseba opravila v obdobju enega leta. Vrednost vseh izvedenih transakcij na trgih virtualnih valut je v tekočih cenah, presegla 1 mio €, povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju pa znaša 200.000 €.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, število realiziranih naročil, ki jih je zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij tem obdobju, ter povprečna vrednost portfelja virtualnih valut kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

  1. Fizična oseba aktivno trguje na trgih virtualnih valut. V obdobju enega leta je tako na teh trgih imela 103 trgovalne dneve. Povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju je znašala 210.000 €. Hkrati je fizična oseba del (neformalno) organizirane skupine ljudi, ki si je načrtno razdelila posamezne delovne naloge (npr. spremljanje posameznih segmentov trga virtualnih valut). Med seboj si izmenjujejo pridobljena znanja, podatke in informacije oziroma na drug način (poslovno) sodelujejo z namenom doseganja dobičkov pri trgovanju.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, povprečna vrednost portfelja virtualnih valut in obstoj organizacijske strukture namenjene doseganju večje uspešnosti pri trgovanju, kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

  1. Fizična oseba trguje na borzah. V obdobju enega leta je na borzah virtualnih valut izvedla 1.080 naročil poslov. Skupna vrednost vseh transakcij fizične osebe na trgih virtualnih valut presega 1 mio €. Oseba vlaga oziroma investira v specializirano računalniško in drugo opremo in/ ali v pridobivanje informacij, znanj in poslovnih povezav za namene trgovanja z virtualnimi valutami.

Število realiziranih naročil, ki jih je davčni zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij v obdobju enega leta, ter vlaganja v opremo in/ali v pridobivanje informacij za namene trgovanja kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

V primerih od 1 do 3 ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba mora najkasneje, ko so razvidne okoliščine trajnega, rednega trgovanja, registrirati ustrezno dejavnost, dokumentirati svoje poslovne dogodke in voditi ustrezne poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi.

  1. Fizična oseba je v letu 2015 kupovala virtualne valute. Skupna vrednost nakupov v letu 2015 je znašala 50.000 €. Opravila je več kot 950 naročil nakupov virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvedla naročila, pa je presegalo eno tretjino leta. S kupljenimi virtualnimi valutami fizična oseba v naslednjih dveh letih ni trgovala. Držala jih je v lasti kot naložbo. V letu 2018 je fizična oseba virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je znašala 250.000 €, pri tem je opravila 985 naročil prodaj virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvajala ta naročila, pa je bilo večje od 100.

Fizična oseba v obravnavanem primeru ni opravljala dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, kljub temu, da je v letu 2015 opravila večje število naročil nakupov virtualnih valut (950) v razdobju ene tretjine leta in v letu 2018 opravila 985 naročil za prodajo v obdobju ene tretjine leta. Fizična oseba je v letu 2015 opravila nakupe virtualnih valut, čez dve leti, to je v letu 2018, pa je slednje prodala, kar pomeni, da fizična oseba trgovanja ni izvajala aktivno (v letu 2016 in 2017 ni ne kupovala niti prodajala), kar bi lahko nakazovalo na opravljanje dejavnosti. Nakupe virtualnih valut ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne investicije. Vrednost realiziranih naročil virtualnih valut v obdobju leta 2018 je znašala 250.000 €, kar pa se skupaj z ostalimi okoliščinami, ne prepozna, da gre za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami,

  1. Fizična oseba je v letu 2017 investirala 500.000 € v kriptografske žetone. Nakupe je opravila z 20 naročili v desetih trgovalnih dneh. Po nekaj mesecih je fizična oseba kupljene kriptografske žetone prodala in pri tem iztržila 1.500.000 €. Prodaje je izvedla v 10 trgovalnih dneh z 20 naročili. Drugih nakupov in prodaj virtualnih valut fizična oseba ni opravila. Za realizacijo navedenega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj.

V obravnavanem primeru fizična oseba ni opravljala dejavnosti trgovanja s kriptografskimi žetoni, čeprav predstavlja vrednost poslov sklenjenih pri trgovanju z njimi v obdobju enega leta večjo vrednost (2.000.000 €) in povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu znaša 1.000.000 €. Tega pa fizična oseba ni dosegla z večjim številom realiziranih naročil, saj je slednje izvedla samo v okviru 40 naročil v 20 trgovalnih dneh, kar pomeni, da trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig. Poleg tega fizična oseba za realizacijo tega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj ter nakupe in prodaje je izvedla samostojno.

  1. Fizična oseba tekom celega leta doseže dohodek iz rudarjenja virtualne valute v višini 3.000 €, npr. 250 € mesečno. Računalnik, ki je dovolj zmogljiv tudi za rudarjenje, uporablja ga pa tudi za osebne potrebe, je kupila sama. Fizična oseba ni vlagala sredstev v namensko opremo in druga sredstva za opravljanje dejavnosti ter ni vlagala sredstev v pridobivanje informacij, znanj in tehnologij. Rudarjenje je izvajal sama in ne v neki organizacijski strukturi, kjer je obstajala delitev dela med več osebami.

V obravnavanem primeru se dohodek, ki ga fizična oseba v obliki virtualne valute pri kreiranju oz. »rudarjenju«, obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in ne gre za opravljanje dejavnosti. Fizična oseba sredstev ni vlagala za nakup namenske opreme za rudarjenje, prav tako ni vlagala sredstev za pridobitev znanja oziroma za izobraževanje s področja rudarjenja virtualnih valut.

  1. Fizična oseba na leto doseže dohodek iz rudarjenja virtualnih valut v višini 24.000 €. Fizična oseba v koledarske letu rudari kontinuirano in samostojno tekom celega leta. Veliko svojega časa nameni spremljanju stanja na trgu in profitabilnosti rudarjenja posamezne virtualne valute. Za potrebe rudarjenja je vložila sredstva za nakup namenske opreme, računalnika, ki je dovolj zmogljiv za rudarjenje. Poleg tega je fizična oseba vlagala sredstva za pridobivanje informacij ter za izobraževanje in to tudi s pridom uporabljala pri rudarjenju.

V obravnavanem primeru je na podlagi opisanih dejstev in okoliščin mogoče opredeliti, da fizična oseba opravlja dejavnost rudarjenja virtualnih valut, ker rudari kontinuirano, neodvisno in samostojno tekom celega leta, pri tem je znesek narudarjenih virtualnih valut znaten. Poleg tega je fizična oseba z namenom, da je učinkovitejša pri tem vlagala sredstva v nakup namenske opreme ter za pridobivanje informacij in slednje tudi uporablja pri rudarjenju oz. doseganju dohodka v obliki virtualnih valut.

V povezavi s primeri rudarjenja oziroma potrjevanja transakcij (v nadaljnjem besedilu: rudarjenje) kot tudi v primeru trgovanja z virtualnimi valutami izpostavljamo, da za opredelitev narave dohodka ni relevantna starost posameznika, saj se dohodek za namene obdavčitve obravnava po vsebini in ne glede na lastnosti ekonomskega nosilca. Prav tako ni relevantno, na kakšen način je posameznik prišel do lastništva računalnika oziroma s kakšnim namenom je bil nabavljen računalnik, s katerim se rudari, pomemben je namen, za katerega se uporablja.

  1. Fizična oseba je narudarila virtualno valuto, ki je bila v trenutku, ko je bila narudarjena vredna 1.000 €. Čez pol leta je ta fizična oseba virtualno valuto prodala za 1.300 €.

a) V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenja ne opravlja v okviru dejavnosti, se doseženi dohodek pri kreiranju oziroma rudarjenju virtualnih valut obdavči v skladu z ZDoh-2 kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Ob odsvojitve take virtualne valute pa se dohodnine ne plača na podlagi 1. točke 32. člena ZDoh-2.

b) V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenje opravlja v okviru dejavnosti, se narudarjena virtualna valuta v celoti šteje za prihodek iz dejavnosti. Do odsvojitve in ob odsvojitvi virtualne valute se morebitni prihodki oziroma odhodki vključujejo v davčno osnovo po splošnih pravilih za obdavčitev dejavnosti, torej v odvisnosti od računovodske obravnave poslovnih dogodkov.

  1. Fizična oseba, posrednik oziroma upravljalec trguje z virtualnimi valutami za račun drugih oseb – naročnikov oziroma vlagateljev. Svoje storitve posrednik naročnikom zaračunava bodisi v obliki provizije od posla bodisi na drug način.

Kadar fizična oseba proti plačilu (v kateri koli obliki) trguje z virtualnimi valutami in/ali izvaja druge sorodne storitve za račun tretjih oseb, gre za opravljanje dejavnosti posredništva. Dohodek posrednika je plačilo za opravljeno storitev in ne dobiček, dosežen s trgovanjem z virtualnimi valutami.

  1. Mama, ki ni vešča trgovanja z virtualnimi valutami, naroči sinu, ki je tega vešč, naj ji za 1.000 € na borzi kupi virtualne valute kot naložbo. Sin slednje kupi v svojem imenu in za tuj račun. Pri tem tudi sam občasno, 80 dni v letu, vlaga v nakup virtualnih valut z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu. Izvede 700 naročil nakupov in prodaj v letu, povprečna vrednost njegovega portfelja je 30.000 €.

V obravnavanem primeru ne gre za opravljanje dejavnosti posredništva, saj sin nakupov in prodaj za tretje osebe ne izvaja trajno, kontinuirano, proti plačilu, …. Svoje storitve tudi ne ponuja na trgu. Prav tako sin ne opravlja dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, ne glede na to, da sam v svojem imenu in za svoj račun opravi v davčnem letu večje število nakupov in prodaj virtualnih valut, vendar z njimi aktivno ne trguje, prav tako tega ne izvaja kontinuirano, kar se odraža v manjšem številu trgovalnih dni.

Pri presoji, ali gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti posredovanja, se primarno izhaja iz splošnih predpostavk dejavnosti, pri tem pa so poleg splošnih okoliščin trgovanja pomembne še posebne okoliščine, kot je upravljanje s sredstvi tretjih oseb in npr. oglaševanje opravljanja dejavnosti trgovanja.

  1. Kako so obdavčeni »airdropi«, kjer se v zameno za hrambo določenih virtualnih valut prejme določena količina druge virtualne valute? Kako se davčno obravnava Bitcoin Cash, Bitcoin Gold itd. pri razcepitve Bitcoin, ki so jih prejeli imetniki?

Dohodek, ki ga doseže fizična oseba na podlagi t.i. “airdropov”, kjer se v zameno za lastništvo oziroma hrambo določene virtualne valute prejme določena količina druge virtualnih valute, ali Bitcoin Cash, Bitcoin gold, ki ga imetnik Bitcoina prejme ob njegovi razcepitvi, se po 105. členu ZDoh-2 šteje za drug dohodek, od katerega se izračuna in plača dohodnine po stopnji 25 %, če ga fizična oseba ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. Višina dohodka v evrih se določi upoštevaje vrednost “airdropa” oz. virtualne valute v evrih v času, ko je ta prejet.

Po 15. členu ZDoh-2 se obdavčujejo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi

V kolikor zavezanec prejme enoto virtualne valute na podlagi »airdropa« v okviru opravljanja dejavnosti, vrednost tako prejete virtualne valute povečuje davčno osnovo (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma davka od dohodkov pravnih oseb. Povečuje jo skladno s pravili računovodske obravnave.

 

Celotna 4. izdaja dokumenta FURS-a, ki se nanaša na obdavčitev virtualnih valut (kriptovalut), vam je na voljo na naslednji povezavi:

http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_drugi_dohodki/novica/sprememba_dokumenta_davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_po_zdoh_2_zddpo_2_8064/

V kolikor potrebujete pravno ali davčno pomoč smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, info@pravnisos.si ali kliknite na »kontaktirajte nas«. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.