Darilna pogodba

10. 9. 2018

Več o darilni pogodbi in vzorec darilne pogodbe

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Omenjeno definicijo darilne pogodbe vsebuje 533. člen Obligacijskega zakonika. Za darilno pogodbo se bo štela tudi odpoved pravici, če se s tem strinja zavezanec. V kolikor pa je tudi obdarjenec dolžan nekaj prenesti ali predati darovalcu (obogatiti darovalca), potem se za darilno pogodbo šteje le razlika v vrednosti.

Pri darilni pogodbi glede premoženja in pravic ni nujna pisna oblika, če obdarjenec takoj pridobi podarjeno stvar ali pravico in z njo prosto razpolaga. Izjema glede tega so nepremičninske pogodbe oz. pogodbe, kjer se prenašajo stvarne pravice na nepremičninah, ter darilne pogodbe za primer smrti. Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki. Če gre za darilo med zakoncema, potem se zahteva notarski zapis te pogodbe. V primeru nepremičninske pogodbe je potrebno pred vpisom v zemljiško knjigo poskrbeti, da ima overjen podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je bila pred vpisom predložena tudi davčnemu organu zaradi odmere davka na dediščine in darila. Če se podarja kmetijsko zemljišče, je potrebno predložiti pogodbo tudi upravni enoti zaradi odobritve oz. pridobitve ustreznega potrdila. Za darilno pogodbo za primer smrti velja, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa in listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.

Pri darilni pogodbi ne pridejo v poštev predkupne pravice.

Darovalec odgovarja za škodo, če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, če je za to vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

Darilno pogodbo se lahko tudi prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Razlog za preklic je lahko zaradi stiske darovalca, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Vendar se pri tem ne sme ogrožati preživljanje obdarjenca. Mogoč je preklic tudi zaradi hude nehvaležnosti, če se obdarjenec po njeni sklenitvi proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Prekliče pa se lahko tudi v primeru, ko je darovalec po sklenitvi darilne pogodbe dobil otroke, pred tem pa ni imel otrok. Darilo je potrebno vrniti tudi v primeru, če je potrebno dopolniti nujni delež. Stečajno pravo pa ureja tudi vprašanje izpodbijanja darilne pogodbe, če je stečajni dolžnik daroval premoženje ali ga prodal za neznatno plačilo.

Pogodba, v kateri bi se darovalec vnaprej odpovedal možnosti preklica, je nična.

Vzorec darilne pogodbe vam je na voljo v naslednjem dokumentu.          DARILNA-POGODBA-vzorec-Pravni-SOS

Vabimo vas, da preverite tudi davčne vidike pri sklepanju darilne pogodbe, da vas kasneje ne bo bolela glava in sicer preko naslednje povezave. https://www.pravnisos.si/objava/kako-se-obdavcujejo-darila-in-dediscine/

Če pa potrebujete dodatno pravno ali davčno pomoč, smo vam na voljo preko 051 368 812, info@pravnisos.si ali s klikom na »kontaktirajte nas«. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.