Ali pri trgovanju s kriptovalutami opravljam dejavnost? | Pravni SOS

Ali pri trgovanju s kriptovalutami opravljam dejavnost?

Kriteriji opravljanja dejavnosti pri trgovanju s kriptovalutami

Najverjetneje je to pogosto vprašanje, ki si ga navdušenci nad kriptovalutami v zadnjem času postavljajo.

Naš prejšnji članek na to temo, objavljen v marcu 2018, je opozarjal na pomanjkanje informacij glede konkretnih pojasnil s strani FURS-a, koliko transakcij s kriptovalutami in v kakšnem obsegu se lahko šteje za opravljanje dejavnosti. Zadnje FURS-ovo pojasnilo pa nazorno predstavi nekaj primerov, iz katerih je mogoče razbrati ustrezno mejo, ki loči neobdavčeno trgovanje s kriptovalutami od obdavčljivega opravljanja dejavnosti.

Kriptovalute po razlagi FURS-a ne sodijo med denarna sredstva ali finančne instrumente, ampak sodijo med premično premoženje. Posledično se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem kriptovalut (virtualnih valut), saj se v skladu z ZDoh-2 dohodnina ne plačuje od dobička iz kapitala pri prodaji premičnin, razen izjem (pri vrednostnih papirjih in deležih v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijskih kuponih).

Kdaj pa se šteje trgovanje s kriptovalutami ali kriptografskimi žetoni za dejavnost?

Pojasnilo FURS-a je sledeče:

»Dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja oziroma rudarjenja z virtualnimi valutami, se šteje kot dohodek iz dejavnosti, kadar je ta torej dosežen s trajnim, neodvisnim in samostojnim opravljanjem dejavnosti. Neodvisnost in samostojnost se kažeta v opravljanju dejavnosti na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost pa je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost.«

Kriteriji po katerih FURS presodi, da gre za opravljanje dejavnosti so naslednji:

  1. večje število realiziranih naročil v enem letu
  2. večje število trgovalnih dni v enem letu
  3. večja vrednost realiziranih naročil (transakcij) v enem letu
  4. večja povprečna vrednost portfelja kriptovalut
  5. vlaganje ali uporaba namenske opreme, informacij, znanj ter tehnologij
  6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več osebami, da doseganje istega cilja.

Zanimiv je primer vprašanja, ko fizična oseba pri trgovanju s kriptovalutami izpolnjuje dva od omenjenih kriterijev, pa po pojasnilih FURS-a ne opravlja dejavnosti:

»V obravnavanem primeru fizična oseba ni opravljala dejavnosti trgovanja s kriptografskimi žetoni, čeprav predstavlja vrednost poslov sklenjenih pri trgovanju z njimi v obdobju enega leta večjo vrednost (2.000.000 €) in povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu znaša 1.000.000 €. Tega pa fizična oseba ni dosegla z večjim številom realiziranih naročil, saj je slednje izvedla samo v okviru 40 naročil v 20 trgovalnih dneh, kar pomeni, da trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig. Poleg tega fizična oseba za realizacijo tega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj ter nakupe in prodaje je izvedla samostojno.«

Naš nasvet glede trgovanja s kriptovalutami:

  • če opravljate večje število transakcij v določenem obdobju in imate večje število trgovalni dni v letu npr. več kot tretjino leta, potem prekinite s trgovanjem za daljše časovno razdobje;
  • če so vrednosti nakupov in prodaj precej visoke in je vaš povprečni portfelj visok, opravite čim manj transakcij in v čim manjšem številu trgovalnih dni.

Če fizična oseba opravlja dejavnost, se dohodek iz dejavnosti obdavči po določbah ZDoh-2, fizična oseba pa lahko davčno osnovo ugotavlja po dveh različnih metodah.

Če ugotavlja davčno osnovo po metodi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se dobiček kot razliko med prihodki in odhodki iz dejavnosti vključi v davčno lestvico za izračun dohodnine. Davčno osnovo si lahko fizična oseba zniža tudi z olajšavami. Fizična oseba ima na voljo tudi drugo metodo in sicer ugotavljanje davčne osnove preko normiranih stroškov (namesto dejanskih stroškov se prizna 80% prihodkov kot normiran strošek), pri čemer je razlika med prihodki in normiranimi stroški obdavčena z 20% davkom. V tem primeru je davek dokončen, saj se davčna osnova ne vključuje v davčno lestvico, kar pa tudi pomeni, da fizična oseba ne more izkoristiti davčnih olajšav.  V obeh primerih je fizična oseba dolžna plačati tudi prispevke za socialno varstvo.

Če ne trgujete s kriptovalutami, temveč z izvedenimi pravicami, ki iz njih izhajajo, potem so dobički iz tega trgovanja obdavčeni z davkom na dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.

Obdavčitev kriptovalut pa seveda pokriva širše področje poslovanja s kriptovalutami, ne le dejavnosti trgovanja z njimi. Različno so obdavčena plačila za opravljeno storitev s kriptovalutami, rudarjenje, brezplačno pridobitev kriptografskih žetonov v okviru ICO in sicer glede na naravo dohodka in razmerjem med izplačevalem dohodka in prejemnikom.

Ali vas zanima vprašanje, če opravljate dejavnost pri trgovanju s kriptovalutami? Za davčna vprašanja smo vam na voljo preko info@pravnisos.si, telefonske številke 051 368 812 ali pa kliknite na kontaktirajte nas.