Uncategorized Archives | Pravni SOS

Letošnje spremembe v napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem

Nov obrazec napovedi

Finančna uprava Republike Slovenije ima zakonsko dolžnost, da podatke o najemni poslih iz napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem posreduje v evidenco trga nepremičnin, zato je tej obveznosti na novo prilagodila obrazec napovedi.

Fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, morajo finančni upravi najpozneje do 28. februarja tekočega leta oddati napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v preteklem letu, v kolikor so premoženje oddajali drugi fizični osebi ali tuji pravni osebi. Napovedi se ne oddaja samo za stanovanja, hiše, zemljišča, temveč tudi za oddajanje drugega premoženja v najem, kot npr. prevozna sredstva – avtodome, prikolice, bivalnike, itd.

Če pa premoženje oddajate fizični osebi, ki opravlja dejavnost ali pravni osebi s sedežem v Sloveniji oz. plačniku davka (izplačevalcu dohodka oz. najemniku), potem vam napovedi ni potrebno oddati, ker mora izračun in plačilo dohodnine opraviti plačnik davka.

Novost letošnje napovedi je nova tabela za vpisovanje dodatnih podatkov o oddanih stavbah in delih stavb in sicer za potrebe vodenja evidence trga nepremičnin, ki ga ureja Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1). V skladu s tem zakonom se šteje oddajanje stavb ali delov stavb za najemne posle, če so sklenjeni za najmanj šest mesecev, na podlagi najemne, podnajemne pogodbe ali dodatka k tem pogodbam zaradi spremembe najemnine ali trajanja najema. V dodatno tabelo se vpisujejo le najemni posli – pogodbe, aneksi, sklenjeni po 1.1.2018 in za obdobje najmanj 6 mesecev. Napoved vam je na voljo na FURS-ovi povezavi: https://edavki.durs.si/OpenPortal/Dokumenti/doh_prem.i.sl.pdf.

Za pravno ali davčno pomoč pri nepremičninah, nas kontaktirajte na 051 368 812 ali nam pišite na info@pravnisos.si. Na voljo je tudi obrazec »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Novosti v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

STARŠEVSKO VARSTVO, OTROŠKI DODATKI IN DRUGO – PO NOVEM

Zakon o starševskem varstvu je bil sicer sprejet že leta 2014, vendar skoraj vsako leto doživi nadgradnjo. Zadnja novela se je pričela uporabljati 1.1.2019, pri čemer glavne spremembe lahko razdelimo v pet skupin:

  1. DOLOČBE O IZRABI OČETOVSKEGA DOPUSTA

Novela Zakona določa, da lahko oče izrabi očetovski dopust:

  1. a) ob rojstvu otroka

Oče lahko koristi očetovski dopust v trajanju največ 30 dni. Po novem lahko oče koristi vseh 30 dni skupaj ali pa najmanj 15 dni izrabi v obdobju med rojstvom otroka in enega meseca po poteku starševskega dopusta. V primeru, da oče ne koristi vseh 30 dni očetovskega skupaj, mora preostale dni izkoristiti dokler otrok ne zaključi prvega razreda osnovne šole.

  1. b) ob posvojitvi otroka

Podobno kot pri zgornji točki, je oče upravičen do 30 dnevnega očetovskega dopusta tudi ob posvojitvi otroka oz. če mu je v vzgojo in varstvo zaupan otrok. Dopust lahko koristi skladno z določili Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar če je posvojenec mlajši od 15 let. Določbe ne veljajo za primere, ko oče posvoji otroka svojega partnerja.

  1. MOŽNOST POVEČANEGA OTROŠKEGA DODATKA

Zakon določa, da je do otroškega dodatka upravičen le eden starš, pri čemer do otroškega dodatka ni upravičen starš otroka, ki iz neupravičenih razlogov ne obiskuje osnovne šole.

Novela ne prinaša novosti s področja pogojev, ki jih mora starš izpolnjevati za pridobitev otroškega dodatka. Prinaša pa dodatne zahteve za njegovo povečanje, ki se lahko poveča za največ 20%. Povečanje se lahko pridobi za otroka do dopolnjene starosti štirih let.

  1. POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Nova zakonodaja odpravlja cenzus pri upravičenosti do otroškega dodatka ob rojstvu otroka. S 1.1.2018 so do dobropisa v višini 280 EUR upravičeni vsi starši, ne glede na njihov materialni položaj, katerih otroci so rojeni po 1.1.2018. Dobroimetje lahko starši porabijo za otrokovo hrano, pripomočke, otroško opremo itd.

  1. POMOČ VEČJIM DRUŽINAM PRI NAKUPU LETNE VINJETE

Za pomoč pri nakupu vinjete »2B«, za vozila do največje dovoljene mase 3.500kg in katerih višina nad prvo osjo presega 1,3m lahko zaprosijo velike družine. Zakon uvaja pomoč v višini 110,00 EUR, pri čemer izvedbo omogoča Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS). Opozorimo naj, da gre za začasen ukrep pomoči velikim družinam.

  1. OSTALE MANJŠE SPREMEMBE

Ostale spremembe, ki jih prinaša najnovejša novela Zakona, ne prinašajo bistvenih vsebinskih sprememb.

 

DODATNO OPOZORILO

Ker je Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pogosto predmet usklajevanja in sprememb, vas dodatno opozarjamo, da se morate prepričati, da uporabljate najnovejšo veljavno verzijo zakona.

Ažurne informacije o spremembah zakona ter zadnjo veljavo verzijo najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne razmere, na naslednji povezavi  http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/starsevsko_varstvo_in_druzinski_prejemki/.

Potrebujete dodatno pomoč pri uveljavljanju svojih pravic? Kontaktirajte nas, pokličite na 051 368 812 ali nam pišite na info@pravnisos.si.

Preberi več

Koristne spletne povezave do nepremičnin

Kje lahko poiščem podatke o nepremičninah?

Kje lahko preverim posamezno nepremičnino, kaj je javno objavljeno in kakšne evidence se v zvezi z nepremičninami vodijo, je pogosto vprašanje na katerega večina ljudi nima celovitega odgovora. Nudimo vam osnovi pregled posameznih pojmov, vrste evidenc in koristnih povezav brez katerih pri poslovanju z nepremičninami enostavno ne morete.

Če upoštevamo definicijo kaj je nepremičnina, torej zemljišče s pripadajočimi sestavinami, potem govorimo pri pojmu nepremičnine o zemljiški parceli, na kateri so morda tudi stavbe in deli stavb (primer posamezno stanovanje).  Iz tega izhajajo tudi različne nepremičninske evidence, ki jih vodi Geodetska uprava RS (v nadaljevanju GURS):

  • zemljišča se vpisujejo v zemljiški kataster;
  • stavbe in deli stavb se vpisujejo v kataster stavb
  • dejansko stanje nepremičnine v naravi pa se vpisuje v register nepremičnin.

Med nepremičninske evidence sodi še evidenca državne meje in register prostorskih enot, ki pa za omenjeni članek nista tako zanimivi.

Zemljiški kataster vsebuje za vsako parcelo podatke o parcelni številki, meji, površini, lastniku, upravljavcu državnega ali lokalnega premoženja, dejanski rabi, zemljišče pod stavbo in boniteto zemljišča. Identifikacijska oznaka parcele je parcelna številka. Elektronski dostop do javnih podatkov je mogoč preko Portala Prostor (ureja GURS), z vstopom v aplikacijo e-geodetski podatki: e-geodetski podatki . Predhodno se morate prijaviti z uporabniškim imenom in geslom.

Kataster stavb je evidenca o stavbah in delih stavb, povezana pa je tudi z zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo. Vsebuje najpomembnejše podatke o stavbah in o delih stavb, kot so: identifikacijska oznaka, lastnik, upravljavec, lega in oblika, površina, dejanska raba, št. stanovanja oz. posl. prostora ter povezave z drugimi evidencami. Elektronski dostop je enak kot pri zemljiškem katastru.

Register nepremičnin pa zajema podatke iz različnih baz in evidentira dejansko stanje nepremičnin v naravi. Zajema namreč podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, drugi javnih evidenc, pa tudi iz podatkov popisa in podatkov, ki so jih priskrbeli lastniki nepremičnin. Za stavbe so podani npr. podatki o priključkih, o letu obnove, o materialu nosilne konstrukcije, o tipu stavbe, pri delih stavbe tudi podatek o dvigalu, višini etaže, dejanski rabi, itd.

Register nepremičnin pa vsebuje tudi podatke na katere se ne moremo ravno zanašati, vanj so vpisani tudi podatki o osebah, ki so verjetno lastniki nepremičnin (podatki iz popisa), ki pa lastništvo še nimajo vpisano v zemljiško knjigo. Tako da podatki v registru nepremičnin, ki niso prevzeti iz zemljiške knjige ali katastrov, niso zanesljivi. Register nepremičnin je  tako na voljo preko spletne povezave: e-geodetski podatki , vendar vam za vpogled v javno dostopne podatke raje predlagamo naslednjo povezavo, ki je na voljo tudi na Portalu Prostor in sicer: Javni vpogled v podatke o nepremičninah, kjer je možen dostop brez digitalnega potrdila. Osebne nepremičnine, ki jih imate v lasti, pa lahko zbirno preverite na spletni povezavi http://www.e-prostor.gov.si/, potem pa s pomočjo digitalnega potrdila vstopite v aplikacijo Osebni vpogled v podatke o lastnih nepremičninah.

Podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin lahko dobite tudi na podlagi obrazca za naročilo, ki ga po pošti ali osebno dostavite glavnemu uradu Geodetske uprave ali območnim geodetskim upravam. Podatke o lastnikih – fizičnih osebah iz omenjenih evidenc prejmejo le naročniki, ki imajo zakonsko osnovo za pridobivanje teh podatkov.

Za zanesljive podatke o lastništvu nepremičnine preverite zemljiško knjigo, ki jo vodi sodišče. Zemljiška knjiga je namreč namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vanjo se vpisujejo poleg lastništva tudi obremenitve, kot so hipoteke, služnost, stavbna pravica, stvarno breme. Vpisane pa so tudi omejitve, kot so prepoved odtujitve oziroma obremenitve, predkupna pravica, zaznamba osebnih stanj, zaznamba nedovoljene gradnje in  postopki (plomba, zaznamba spora, zaznamba izvršbe, zaznamba stečaja itd.).

Dostop do zemljiške knjige je javen in brezplačen, če se osebno zglasite na okrajnem sodišču, kjer vam lahko izdajo tudi overjen dokument, proti plačilu sodne takse. Enostaven in brezplačen je elektronski dostop z digitalnim potrdilom na spletni povezavi: http://evlozisce.sodisce.si/esodstvo. Za vstop brez digitalnega potrdila pa sledite naslednjim navodilom: http://zemljiskaknjiga.com/vpogled-v-zemljisko-knjigo/.

Javni vpogled v evidenco trga nepremičnin, ki je tudi na Portalu Prostor, vam bo razkril transakcije v različnem času in po različnih območjih oz. po kriterijih, ki si ga boste izbrali: Evidenca trga nepremičnin. Če pa bi želeli analizirati večji obseg podatkov o transakcijah, jih urejati po različnih kriterijih, pa vam priporočamo aplikacijo Trgoskop na spletni strani http://www.trgnepremicnin.si/.  Trgoskop, ki jo uporabljajo strokovnjaki s področja nepremičninskega poslovanja, vam ni na voljo brezplačno, temveč proti plačilu.

Za vse iskalce ustreznih nepremičnin je zanimiv tudi prostorski informacijski sistem s širokim spektrom prostorskih podatkov, ki ga upravlja Ministrstvo za okolje in prostor in je na voljo preko http://storitve.pis.gov.si/pis-jv/informativni_vpogled.html. Za vsako parcelo je na voljo podrobna namenska raba, enota urejanja prostora, veljaven občinski prostorski akt in povezava nanj.

Obrnite se na nas za pravno ali davčno pomoč pri poslovanju z nepremičninami. Preverite tudi naš širok nabor storitev, ki ga nudimo preko našega portala Pravni SOS. Na voljo smo vam preko telefona 051 368 812, na elektronskem naslovu info@pravnisos.si ali s klikom na »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Znižajte si davek, konec leta prihaja

Še imate čas za znižanje davka od dohodka pravnih oseb

Želimo vam, da poslujete uspešno in se ob koncu leta ukvarjate z vprašanji zniževanja davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb.

Razmislite o davčno priznanih odhodkih in davčnih olajšavah, ki zmanjšujejo davčno osnovo.

Davčno priznani odhodki, ki vam bodo pomagali pri tem, so lahko naslednji:

  • nakup opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih evidentirate kot odhodke takoj ob prenosu v uporabo (omejitev največ 500 eur);
  • rezervacije so davčno priznan odhodek v višini 50% oblikovanega zneska oziroma v višini 100% za rezervacije skladne s SRS (rezervacije za dana jamstva, za reorganizacijo, za pokojnine, za jubilejne nagrade, za odpravnine ob upokojitvi, itd.);
  • ob določenih pogojih lahko oslabite zaloge in oslabite opredmetena osnovna sredstva;
  • pogostitve in obdaritve poslovnih partnerjev vam bodo priznane v višini 50%;
  • pomagajte športnim organizacijam s sponzorstvom;
  • ob koncu leta je primerno razmišljati o nagradi zaposlenim v obliki božičnice, stimulacije oz. dohodka, ki je obdavčen po Zakonu o dohodnini;
  • december pa je tudi primeren čas, da obdarite otroke zaposlenih do višine 42 eur in pogostite ali obdarite svoje poslovne partnerje, slednje vam bo davčno priznano v višini 50%.

 

Omenili smo tudi možnost, da davčno osnovo zmanjšate z olajšavami in sicer za naslednje namene:

  • za investiranje v raziskave in razvoj (v višini 100% investicij, neizkoriščen del se lahko uveljavlja naslednjih 5 let, vendar le ta ne smejo biti financirana iz proračuna RS ali EU);

 

  • za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva (v višini 40% investiranih sredstev, sem ne sodijo pohištvo, pisarniška oprema, motorna vozila – razen električnih in hibridnih ter nekaterih vrst tovornih motornih vozil, pri neopredmetenih sredstvih niso vključeni dobro ime, stvarne pravice na nepremičninah, itd.)

 

  • za zaposlovanje invalidov, vajencev, dijakov ali študentov in za osebe, mlajše od 26 let ali starejše od 55 let (55.b člen, 56. in 57. člen ZDDPO-2);

 

  • za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (delo vajenca, dijaka ali študenta po pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju);

 

  • za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v višini 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in z zgornjo omejitvijo 2819,09 EUR)

 

  • za donacije (za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene), do višine 0,3% obdavčenega prihodka in dodatno do 0,2 % za kulturne namene in prostovoljna društva, ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu.

 

Če imate davčno vprašanje, kontaktirajte davčnega strokovnjaka na 051 368 812, pišite na info@pravnisos.si ali pa nam davčno vprašanje posredujte preko obrazca, s klikom na »kontaktirajte nas«.

 

Preberi več

Prenos družinskega podjetja

Kako poteka prenos podjetja na drugega družinskega člana?

Vprašanja s prenosom podjetja si v največji meri zastavljajo v družinskih podjetjih, ko lastnik podjetja sprejme odločitev, da je čas za predajo taktirke, največkrat drugemu družinskemu članu.

Pri prenosu podjetja pa lahko govorimo o prenosu dejavnosti (s.p.) ali pa o prenosu lastništva d.o.o., kjer se prenaša imetništvo poslovnih deležev.

Prenos s.p.

Podjetnik (oseba, ki ima registriran s.p.) lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: podjetnik prevzemnik) skladno s 72. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). S prenosom podjetja vstopa podjetnik prevzemnik tudi v vsa pravna razmerja, ki jih ima v zvezi s prenesenim podjetjem. V tem primeru govorimo o univerzalnem pravnem nasledstvu.

Zakonodaja predpisuje, katere dokumente je potrebno pripraviti ter kateremu organu jih je potrebno predložiti. Postopek začnete s pripravo pogodbe o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa, ki mora vsebovati določene informacije, med drugim tudi vrednost podjetja na dan obračuna prenosa podjetja. Potrebno je objaviti namero o prenosu podjetja in na koncu vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES, z vsemi potrebnimi dokumenti.

AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije, če še ni vpisan, in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika. Mogoč je tudi delni prenos podjetja.

Podjetnik (s.p.) pa lahko svoje podjetje prenese tudi na kapitalsko družbo (npr. d.o.o., d.d.), bodisi s prenosom na novoustanovljeno kapitalsko družbo, ki je ustanovljena zaradi tega prenosa ali pa se prenese s.p. na prevzemno kapitalsko družbo, torej družbo, ki je pred prenosom že obstajala.

V prvem primeru sprejme podjetnik v pisni obliki sklep o prenosu podjetja ter akt o ustanovitvi družbe, ustanovitev nove družbe pa mora pregledati tudi ustanovni revizor. To ni potrebno za novoustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo, če vrednost prenesenega podjetja ne znaša več kot 100.000 evrov. Sledi objava nameravanega prenosa s strani podjetnika in nato se predlog za vpis prenosa podjetja posreduje v sodni register.

Podjetje podjetnika, ki se prenaša z vpisom prenosa v sodni register, preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev nove družbe. Registrski organ je dolžan o vpisu prenosa podjetja obvestiti AJPES, da potem le ta opravi izbris podjetja iz Poslovnega registra Slovenije.

Podjetnik (s.p.) lahko, kot napisano , prenese podjetje tudi na prevzemno kapitalsko družbo (npr. d.o.o., d.d.), kjer pa je osnovni dokument prenosa pa tokrat ni sklep, temveč pogodba o prenosu podjetja, podpisana med podjetnikom in poslovodstvom prevzemne družbe, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Postopek pa je enak kot v predhodno zapisanem primeru.

Prenos d.o.o.

Pri prenosu podjetja (d.o.o.) govorimo o prenosu poslovnega deleža družbe, ki je bodisi odplačen, neodplačen v obliki darila ali pa posledica smrti lastnika podjetja. Notar bo predlog za vpis prenosa poslovnega deleža posredoval sodnemu registru skupaj s spremenjeno družbeno pogodbo, ki bo vključevala spremembo družbenikov in njihovih poslovnih deležev. Predlogu bo priložil tudi odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža in v primeru, da obstoječi družbenik novi poslovni delež združuje s svojim sedanjim poslovnim deležem, mora biti priložena tudi izjava družbenika o združitvi poslovnih deležev. V pogodbo je potrebno vpisati tudi podatek o nominalni višini osnovnega vložka in poslovni delež, ki se prenaša, navesti kupnino, rok njenega plačila, datum spremembe družbenikov in druge morebitne posebnosti, dogovore oziroma specifike vsakega posameznega prenosa. Notar bo tudi preveril ali so bila spoštovana zakonska pravila in pravila družbene pogodbe, ki veljajo pri prenosu poslovnih deležev.

Pred prenosom podjetja pa preverite tudi vse davčne vidike prenosa, kajti pod določenimi pogoji se omogoča davčno nevtralni prenos podjetja.

Če potrebujete pri prenosu podjetja pomoč pravnega, davčnega ali finančnega svetovalca, ki bi koordinirali celotni postopek prenosa, nas kontaktirajte preko info@pravnisos.si ali pokličite na 051 368 812.

 

 

 

 

 

Preberi več

Kaj storiti, če ni izplačanega regresa do 1.11.

SKRAJNI ROK ZA IZPLAČILO REGRESA ZARADI LIKVIDNOSTNIH TEŽAV

Izjemoma lahko podjetja v likvidnostnih težavah, ki jim to dopušča tudi kolektivna pogodba, izplačilo regresa za delavca preložijo vse do 1.11. v tekočem letu, vendar je to skrajni rok. Za vsa druga podjetja je bil rok že 1. julij.

Vsak delavec ima po pogodbi o zaposlitvi tudi upravičenje do letnega regresa in sicer v višini 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve v koledarskem letu, vsaj v višini minimalne plače. V primeru zamenjave delodajalca je vsak delodajalec dolžan zagotoviti zaposlenemu sorazmeren del dopusta in posledično tudi sorazmerni delež letnega regresa.

Kaj lahko stori zaposleni, ki mu ni izplačan regres niti do 1.11.?

Pričakovano je, da podjetje z likvidnostnimi težavami, ki namerava preložiti izplačilo regresa, če mu to omogoča kolektivna pogodba, o tem obvesti tudi zaposlene. Potrpežljivost pa ima tudi svoje meje, po zakonu je to datum 1.11. tekočega leta.

V kolikor do omenjenega roka podjetje ni izplačalo regresa, priporočamo zaposlenemu, da delodajalca najprej pozove k predaji plačilne liste, ki bi dokazovala obračun regresa in potem tudi izplačilu le tega. Če tudi to opozorilo ne zaleže, naj si zaposleni poišče pomoč na delovnem sodišču, ki bo izdalo sodbo. Le ta predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko zaposleni vložil izvršbo zoper delodajalca.

Če delavec poseduje plačilno listo, iz katere je razviden obračun regresa, potem ni potrebe po tožbi preko sodišča, saj plačilna lista predstavlja verodostojno listino, ki omogoča neposredno izvršbo na premoženje podjetja oz. delodajalca preko portala e-sodstvo.

Potrebujete pravno pomoč oz. pravni nasvet? Pokličite nas na 051 368 812, pošljite nam vprašanje preko obrazca na »kontaktirajte nas« ali nam pišite na elektronski naslov info@pravnisos.si.

Preberi več

Kdo je primeren za opravljanje funkcije pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (angl. Data Protection Officer)

Naloge in pogoji zaposlitve pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Po kratkem poletnem predahu ponovno objavljamo članek na temo Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: GDPR). Pričakujemo, da bo v prihodnjih tednih novi Zakon o varstvu osebnih podatkov uvrščen na dnevni red Državnega zbora ter da bo tudi slovenski pravni red dokončno usklajen z GDPR. Kot smo že pisali maja, GDPR že sedaj velja tudi v Sloveniji, s sprejetjem nove zakonodaje pa se bodo uskladila še področja, ki jih GDPR na novo določa.

Ena izmed večjih novosti reforme varstva osebnih podatkov je uvedba nove funkcije in sicer pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (angl. Data Protection Officer, oziroma na kratko DPO).

Maja smo objavili članek na temo, katere pravne osebe so skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) dolžne imenovati osebo, zadolženo za varstvo osebnih podatkov. Morda ste ugotovili, da tudi vaše podjetje potrebuje pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov? Se sprašujete kdo izmed vaših zaposlenih bi lahko opravljal novo funkcijo ali koga pa kakšno osebo bi morali zaposliti….

Kdo je lahko imenovan na mesto pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov?

GDPR določa, da mora biti za pooblaščeno osebo imenovana oseba »na podlagi poklicnih odlik in zlasti strokovnega znanja o zakonodaji in praksi na področju varstva podatkov« ter zmožnosti opravljanja nalog skladno z GDPR.

Naloge pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov so skladno z GDPR:

  • obveščanje upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov ter njunih zaposlenih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter svetovanje o njihovih obveznostih,
  • spremljanje skladnosti z GDPR in nacionalno zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov,
  • dodeljevanje nalog, obveščanje, ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih, ki so udeleženi v postopkih obdelave osebnih podatkov ter s tem povezanimi revizijami,
  • svetovanje glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in spremljanje izvajanja GDPR,
  • sodelovanje z nadzornimi organi in
  • delovanje kot kontaktna točka za nadzorni organ v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov je nadalje odgovoren za vse procese, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov in se svoji odgovornosti ne more izmakniti, pri svojem delu ne sme prejemati navodil, kakor tudi ne sme biti razrešen ali kaznovan zaradi opravljanja dela, odgovarja pa neposredno upravi oziroma poslovodstvu družbe.

Tako imenovana Skupina 29 pripravlja smernice in primere ustreznega izvajanja določb GDPR, v svojih smernicah pravni osebi nalaga pripravo dokumenta, iz katerega je razvidno, zakaj se je ali pa ni odločila za imenovanje pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov.

Smernice izrecno prepovedujejo imenovanje pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov , ki je v družbi zaposlen kot vodja marketinga, IT-ja ali pa poslovodenja družbe ter vse ostale osebe, zaradi katerih bi lahko prišlo do nasprotja interesov v družbi.

Družba je pooblaščencu dolžna zagotoviti tudi vsa potrebna delovna sredstva ter dovolj časa za izvajanje njegovih nalog. GDPR ter smernice delovne skupine 29 so relevantne tudi za slovenska podjetja. V pripravi pa je tudi nov Zakon o obdelavi osebnih podatkov ZVOP-2, ki vlogo pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov ureja nekoliko natančneje.

Posebnost ureditve položaja pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov v Sloveniji

Besedilo zakona, ki je objavljeno (in se bo lahko še spremenilo) nakazuje, da bo položaj pooblaščenca v slovenskem pravu podoben položaju delavskega zaupnika. To pomeni, da je predvideno, da bo pooblaščenec samostojen, neodvisen in dodatno zavarovan pred pritiski nadrejenih zaradi opravljanja svojega dela.

Ob imenovanju mora pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov podati soglasje z imenovanjem, vedno pa lahko zahteva svojo razrešitev in sicer ob ustrezni utemeljitvi.

Družba lahko imenuje pooblaščenca, izmed svojih zaposlenih, lahko je pooblaščenec njegov zunanji svetovalec, v primeru da gre za večjo družbo pa ima lahko pooblaščenec tudi pomočnike.

Za pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov v javnem sektorju so predvidene še dodatne zahteve in sicer:

  1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik,
  2. je poslovno sposoben,
  3. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ali ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 9. raven,
  4. ima vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja varstva osebnih podatkov,
  5. ni bil pravnomočno obsojen na kazen najmanj šestih mesecev zapora oziroma ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje glede zlorabe osebnih podatkov ali kraje identitete in obsodba še ni bila izbrisana,
  6. zaposlen mora biti v javnem sektorju.

 

Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov predvideva še možnost za občine, da skupaj imenujejo enega pooblaščenca, ki opravlja naloge za več občin istočasno.

Pooblaščencu se delovno razmerje ne sme odpovedati za čas njene določitve in še eno leto po prenehanju določitve, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca, po vzorcu 112. člena Zakona o delovnih razmerjih. Razrešitev pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov je možna le z utemeljeno odločitvijo.

Na ta način želi slovenska zakonodaja doseči neodvisnost pooblaščenca, saj bodo lahko delo neodvisno opravljali, če se bodo zavedali, da zaznava morebitnih kršitev ter opozorilo nanje ne ogroža njihovega delovnega mesta.

Naj ponovno opozorimo, da slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki GDPR umešča v slovenski pravni red res še ni sprejet, ta prispevek pa je napisan na podlagi sedaj dostopnega osnutka.

Spremljanje sprejemanja Zakona o varstvu osebnih podatkov lahko spremljate na spletni strani Državnega zbora RS in sicer:

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=7E0E2D4C5D00343FC12582670045DF4F&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc#

Potrebujete pooblaščeno oseba za varstvo osebnih podatkov in v družbi nimate ustrezne osebe za to funkcijo? Kontaktirajte nas, pokličite na 051 368 812 ali nam pišite na info@pravnisos.si.

Preberi več

Spadate med inovativna zagonska podjetja ali podjetja z visoko dodano vrednostjo?

Prijavite se v register inovativnih zagonskih podjetij in register podjetij z visoko dodano vrednostjo

 

Slovenija je za namen spodbujanja investicij za domače in tuje investitorje uveljavila Zakon o spodbujanju investicij, ki določa oblike investicijskih spodbud, pogoje, merila in postopke dodeljevanja investicijskih spodbud. Uporablja pa se od 1. 7. 2018.

Investicijske spodbude, ki jih omogoča zakon, so:

  • subvencije,
  • spodbude v obliki kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere in
  • možnost nakupa nepremičnin v lasti občin po cenah, ki so nižje od tržnih, na podlagi neposredne pogodbe.

 

Zakon opredeljuje pojem strateške investicije in določa nov razlastitveni namen za izvedbo strateške investicije.

Z Zakonom o spodbujanju investicij se vzpostavljata tudi nova registra, register podjetij z visoko dodano vrednostjo in register inovativnih zagonskih podjetij in sicer za podjetja, ki imajo glede na gospodarski interes države, poseben pomen.

Registra, ki ga vodi Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, omogočata promocijo vpisanih podjetij in tako povečujeta potencialni interes za investicije v omenjena podjetja.

Oba registra služita kot podlaga za različne ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti (npr. na področju delovne zakonodaje, vizumov, ipd.), s ciljem, da privabita investitorje k trajnemu investiranju na območju Republike Slovenije.

Potrebe po zaposlovanju visoko kvalificiranih delavcev iz tujine so botrovale tudi sprejemu dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) je vnesla poenostavljeno in hitrejše zaposlovanje visoko kvalificiranih tujih delavcev, za podjetja, ki bodo na podlagi izpolnjevanja pogojev Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv), uvrstila med podjetja z visoko dodano vrednostjo (30. člen ZSInv) oziroma bodo vpisana kot inovativna zagonska podjetja (31. člen ZSInv). Slovenija se namreč sooča s težavami pri zaposlovanju nižje in visoko kvalificiranih delavcev, zato išče delavce tudi v tujini, v državah članicah EU in izven nje.

Pogoji za poenostavljeno zaposlovanje tujcev

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRZS) v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja in pisne odobritve, ne bo preverjal pogojev iz 2., 3., 4., in 5. točke prvega odstavka 17.  člena ZZSDT, vendar samo pri podjetjih iz omenjenih dveh registrov in ob pogoju, da bo pogodba tujcu (8. točka prvega odstavka 17. člena ZZSDT) zagotavljala plačo najmanj v višini povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije.

Katero podjetje je po Zakonu o spodbujanju investicij uvrščeno med podjetje z visoko dodano vrednostjo?

Podjetje z visoko dodano vrednostjo je gospodarska družba:

  • katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 50% nad slovenskim povprečjem ali katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 25% nad slovenskim povprečjem, v kolikor je hkrati letna rast števila zaposlenih vsaj 10%,
  • ki zaposluje več kot 20 oseb in
  • katere letni prihodki znašajo najmanj 1.000.000 eurov.

Za vpis v register pa mora izpolnjevati še naslednje pogoje:

  • je ustanovljena vsaj tri leta,
  • ni v postopku likvidacije ali stečaja,
  • je za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih šestih mesecev predlagala obračune davčnega odtegljaja in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.

Sodite med inovativna zagonska podjetja po novem Zakonu o spodbujanju investicij?

Za vpis v register inovativnih zagonskih podjetij morate izpolnjevati naslednje pogoje:

  • da ste organizirani kot kapitalska družba in od vpisa v Poslovni register Slovenije ni preteklo manj kot en mesec in ne več kot pet let,
  • da ste neodvisna gospodarska družba skladno s Prilogo I k Uredbi 651/2014/EU in Smernicami Evropske komisije za opredelitev malih in srednje velikih podjetij,
  • da niste v postopku likvidacije ali stečaja,
  • da imate za poln delovni čas zaposleno in vključeno v obvezna socialna zavarovanja na tej podlagi najmanj eno osebo,
  • da ste za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih šestih mesecev ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagali obračune davčnega odtegljaja in nimate neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti in
  • izkazujete inovativnost in potencial z razvojem proizvoda, storitve ali poslovnega modela, ki so novi ali znatno boljši v primerjavi z najsodobnejšimi postopki v svoji gospodarski panogi.

Več informacij vam je na voljo na naslednji povezavi: https://podjetniskisklad.si/sl/.

Na portalu Pravni SOS pa smo vam na voljo za pravno ali davčno pomoč, zato nas pokličite na 051 368 812, pišite na info@pravnisos.si ali pa kliknite na »kontaktirajte nas«. Z veseljem vam bomo pomagali.

 

 

Preberi več

Darilna pogodba

Več o darilni pogodbi in vzorec darilne pogodbe

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Omenjeno definicijo darilne pogodbe vsebuje 533. člen Obligacijskega zakonika. Za darilno pogodbo se bo štela tudi odpoved pravici, če se s tem strinja zavezanec. V kolikor pa je tudi obdarjenec dolžan nekaj prenesti ali predati darovalcu (obogatiti darovalca), potem se za darilno pogodbo šteje le razlika v vrednosti.

Pri darilni pogodbi glede premoženja in pravic ni nujna pisna oblika, če obdarjenec takoj pridobi podarjeno stvar ali pravico in z njo prosto razpolaga. Izjema glede tega so nepremičninske pogodbe oz. pogodbe, kjer se prenašajo stvarne pravice na nepremičninah, ter darilne pogodbe za primer smrti. Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki. Če gre za darilo med zakoncema, potem se zahteva notarski zapis te pogodbe. V primeru nepremičninske pogodbe je potrebno pred vpisom v zemljiško knjigo poskrbeti, da ima overjen podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je bila pred vpisom predložena tudi davčnemu organu zaradi odmere davka na dediščine in darila. Če se podarja kmetijsko zemljišče, je potrebno predložiti pogodbo tudi upravni enoti zaradi odobritve oz. pridobitve ustreznega potrdila. Za darilno pogodbo za primer smrti velja, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa in listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.

Pri darilni pogodbi ne pridejo v poštev predkupne pravice.

Darovalec odgovarja za škodo, če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, če je za to vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

Darilno pogodbo se lahko tudi prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Razlog za preklic je lahko zaradi stiske darovalca, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Vendar se pri tem ne sme ogrožati preživljanje obdarjenca. Mogoč je preklic tudi zaradi hude nehvaležnosti, če se obdarjenec po njeni sklenitvi proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Prekliče pa se lahko tudi v primeru, ko je darovalec po sklenitvi darilne pogodbe dobil otroke, pred tem pa ni imel otrok. Darilo je potrebno vrniti tudi v primeru, če je potrebno dopolniti nujni delež. Stečajno pravo pa ureja tudi vprašanje izpodbijanja darilne pogodbe, če je stečajni dolžnik daroval premoženje ali ga prodal za neznatno plačilo.

Pogodba, v kateri bi se darovalec vnaprej odpovedal možnosti preklica, je nična.

Vzorec darilne pogodbe vam je na voljo v naslednjem dokumentu.        IKONA_PRILOGA_MALA  DARILNA POGODBA – vzorec Pravni SOS

Vabimo vas, da preverite tudi davčne vidike pri sklepanju darilne pogodbe, da vas kasneje ne bo bolela glava in sicer preko naslednje povezave. https://www.pravnisos.si/objava/kako-se-obdavcujejo-darila-in-dediscine/

Če pa potrebujete dodatno pravno ali davčno pomoč, smo vam na voljo preko 051 368 812, info@pravnisos.si ali s klikom na »kontaktirajte nas«.

 

 

 

Preberi več

Kako se obdavčujejo darila in dediščine?

DARILA IN DEDIŠČINE – kaj se obdavčuje, kakšna je davčna osnova, način odmere in na kaj bodite pozorni

S tem vprašanjem se srečamo skoraj vsi, zato ni odveč, da predhodno preverimo poleg svojih koristi tudi svoje obveznosti in se hkrati vprašamo kaj bomo v prihodnje z darilom ali dediščino počeli, uporabljali dolgoročno za lastne potrebe ali premoženje prodali naprej.

Katera darila in dediščine so obdavčene in katera davka oproščene?

Vprašanje obdavčitve ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), ki med obdavčljivo premoženje uvršča premoženje, ki ga fizična oseba ali pravna oseba zasebnega prava (društva, skladi, zavodi, gospodarska interesna združenja, ustanove in fundacije) prejme kot dediščino ali darilo in se hkrati ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb.

Obdavčuje se premoženje, med katere sodijo nepremičnine, premičnine (sem sodijo tudi vrednostni papirji in denar), premoženjske in druge stvarne pravice. Pravne podlage za pridobitev tega premoženja so različne: na podlagi darilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku, dediščine na podlagi sklepov o dedovanju po Zakonu o dedovanju (ZD), neodplačne pridobitve premoženja kot volil, na podlagi izročilnih pogodb, pogodb o preužitku in pogodb o dosmrtnem preživljanju oziroma darilne pogodbe za primer smrti. Volilo je oporočno naklonilo neke koristi osebi, katere oporočitelj ne postavi za dediča.

Če fizična oseba prejme darilo od svojega delodajalca ali osebe, ki je z delodajalcem povezana oseba in tudi če je delodajalec oseba, ki je povezana s prejemnikom darila, se bo to darilo štelo za obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 in se bo obdavčilo na drugi osnovi (ne z davkom na dediščine in darila), kot dohodek iz zaposlitve. V kolikor pa fizična oseba prejme darilo v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, se bo obdavčilo kot dohodek iz dejavnosti. Obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 pa ni darilo v obliki dodatnega blaga ali storitev, ki ga fizična oseba prejme kot darilo pri nakupu blaga in storitev, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo te osebe.

Darilo ali dediščine, v kolikor gre samo za premičnine, niso obdavčene, če je njihova skupna vrednost pod 5000 evrov. Če je zavezanec prejel od istega darovalca v obdobju 12 mesecev več daril, se le te seštevajo.

Davka je oproščeno darilo ali dediščina, ki jo prejme dedič prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda. Med dediče prvega dednega reda uvrščamo zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, otroke, posvojence, vnuke in pravnuke. Z dediči prvega dednega reda so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Davka je oproščen dedič ali obdarjenec, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če podeduje ali dobi v dar kmetijsko zemljišče, vendar pod določenimi pogoji.

Če odstopite darilo oz. dediščino brez povračila državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ki opravljajo verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti – za nepridobitne namene, boste oproščeni plačila davka. Davka je oproščeno tudi darilo ali dediščina, ki jo prejme navedena pravna oseba zasebnega prava, za opravljanje njene dejavnosti.

Davka pa tudi ni potrebno plačati od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine ali tistega dela nepremičnine, ne katerem dedič ali obdarjenec ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

Darilo ali dediščino, ki ima status kulturnega spomenika in je dostopno za javnost ali namenjeno kulturni dejavnosti in jo lastnik ne odtuji pred potekom 10 let, je prav tako oproščeno plačila davka.

Kakšna je davčna osnova in višina davka?

Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

Pri premičninah, razen pri denarju, je vrednost za odmero določena v višini tržne vrednosti, znižane za 5000 EUR in kot že predhodno omenjeno ni obdavčitve, če gre za skupno vrednost, ki je nižja od 5000 EUR.

Predmeti za gospodinjstvo, ki so namenjeni vsakdanjim potrebam zavezanca (pohištvo, gospodinjski aparati, posteljnina, hišna oprema), ne sodijo v davčno osnovo, če ti niso večje vrednosti.

Davčna osnova pri nepremičnini je tržna vrednost v času nastanka davčne obveznosti. Davčni organ ima pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih navaja davčni zavezanec. Tako lahko ugotavlja ali vrednost nepremičnine dejansko ustreza tržni vrednosti nepremičnine, ki je razvidna iz sklepa o dedovanju ali pa jo je davčni zavezanec navedel v napovedi za odmero davka od prejetega darila. Zavezanec za plačilo davka ima možnost izpodbijati oceno tržne vrednosti, ki jo je določil davčni organ in sicer s predložitvijo cenitve nepremičnine, ki jo opravi ustrezni cenilec na stroške zavezanca.

Davčne stopnje pri davku na dediščino in darila so progresivne glede na vrednost darila/dediščine in odvisne od bližine med darovalcem oz. zapustnikom in obdarjencem/dedičem. Davčne stopnje in kdo spada v določen dedni red ureja 8. člen Zakona o davku na dediščine in darila. Naj vas opozorimo na to, da so skupine dedičev oz. dedni redovi definirani po Zakonu o davku na dediščine in darila drugače kot po Zakonu o dedovanju. Zakon o davku na dediščine in darila namreč ne uvršča zakonca v drugi dedni red, saj je ta ne glede na to, da nima otrok, oproščen plačila davka. Torej v drugi dedni red po tem zakonu sodijo starši, bratje, sestre in njihovi potomci. V tretji dedni red po tem istem zakonu pa spadajo le dedi in babice, ne pa tudi njihovi potomci, kot velja po Zakonu o dedovanju. Potomci dedov in babic spadajo po obdavčitvi med vse druge osebe.

Kdaj nastane davčna obveznost?

Davčna obveznost nastane določenega dne, na katerega je vezano tudi ugotavljanje vrednosti premoženja in sicer:

  • pri darilih je to dan sprejema darila;
  • pri dediščinah je to dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju;
  • pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju in pri darilnih pogodbah za primer smrti je dan smrti preživljanca oz. dan smrti darovalca;
  • pri volilu je dan pravnomočnosti sklepa o volilu.

Kako se odmeri davek?

Davčni zavezanec mora v 15 dneh po prejemu darila (nastanek davčne obveznosti), od katerega se plača davek, to napovedati na posebnem obrazcu in ga posredovati finančnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register.

Če prejme v dar nepremičnino, mora napovedati njen prejem pri finančnem uradu, kjer leži nepremičnina. Če pa nepremičnine ležijo na območju več finančnih uradov, pa mora davčni zavezanec darilo napovedati pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. V primeru, da darilo obsega premično in nepremično premoženje, mora davčni zavezanec darilo napovedati pri finančnem uradu, kjer leži nepremičnina.

Pri odmeri davka na dediščino je postopek drugačen in davčnemu zavezancu ni potrebno vlagati davčne napovedi. Če dediščina obsega le premično premoženje ali pa če podedovane nepremičnine ležijo na območju več finančnih uradov, bo sodišče sklep o delovanju posredovala tistemu finančnemu uradu, pri katerem je zapustnik vpisan v davčni register. Sodišče bo sklep o dedovanju posredovalo finančnemu uradu, kjer nepremičnina leži, v primerih če je predmet dedovanja le nepremičnina ali če gre za dediščino, ki obsega premično in nepremično premoženje.

Zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe za primer smrti, mora to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe pri davčnemu uradu na območju, kjer je to premoženje ali kjer je zavezanec vpisan v davčni register. V 15 dneh po nastanku davčne obveznosti (smrti preživljanca oz. smrti darovalca) mora oddati davčno napoved za odmero davka pri davčnem uradu, pri katerem je prijavil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali darilno pogodbo za primer smrti.

Finančni urad bo odmeril davek z odločbo v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju. Davčni zavezanec mora omenjeni davek plačati v 30 dneh od vročitve odločbe.

Na kaj bi vas radi opozorili?

Zavezanec za plačilo davka na darilo je obdarjenec. Pri tisti fizični osebi, ki podarja nepremičnino (darovalec) in je nepremičnino pridobil po 1.1.2002, pa se ugotavlja dobiček iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine po določbah ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev se namreč šteje prodaja, dajanje v dar, zamenjava nepremičnine, razen če gre za odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti. Torej ugotavlja se kapitalski dobiček tudi pri podaritvi nepremičnine in davčni zavezanec je v tem primeru oseba, ki podarja nepremičnino. Ker pa se darilne pogodbe največkrat sklepajo med starši in otroci ali med zakoncema, se v teh primerih omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar pomeni da se ugotavlja davčna obveznost pri naslednji obdavčljivi odsvojitvi podarjene nepremičnine.

Zlasti je pogost problem podcenjevanja vrednosti nepremičnine, ki ste jo dobili kot dediščino, saj vas bo ob morebitni prodaji čakal visok davek na kapitalski dobiček, če bo razhajanje med vrednostjo premoženja v sklepu o dedovanju in tržno vrednostjo v času prodaje velika. Davčno osnovo bo sicer možno zmanjšati z investicijskimi vlaganji in davčno priznanimi stroški, vendar je bolje, da poskrbite za pravo oceno vrednosti nepremičnine.

Podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče overiti pri notarju brez dokaza, da je davek plačan ali pa da obstajajo določeni razlogi, zaradi katerih ni treba obračunati davka.

Za več informacij oz. pravno ali davčno pomoč smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali enostavno kliknite na »kontaktirajte nas«.

Vzorec darilne pogodbe in še kaj več o darilni pogodbi pa najdete na naslednji povezavi: https://www.pravnisos.si/objava/darilna-pogodba/.

 

 

Preberi več