Odlog ugotavljanja davčne obveznosti in davčne ugodnosti 

Dohodnina od dobička iz kapitala se ugotavlja ob odsvojitvi kapitala (nepremičnine, vrednostnih papirjev, deležev v gospodarski družbi, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponih). Vendar zajema pojem odsvojitev kapitala širši pomen kot samo prodajo kapitala, vključuje namreč tudi darovanje in zamenjavo kapitala, unovčitev investicijskega kupona, izplačilo likvidacijske mase oz. izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe in druge primere izplačila lastniškega deleža, bodisi v denarju ali naravi.

Obdavčitev darilne pogodbe smo že obravnavali v našem članku https://www.pravnisos.si/objava/kako-se-obdavcujejo-darila-in-dediscine/, tokrat pa se bomo posvetili vprašanju, v katerem primeru se lahko darovalec, ki podarja kapital, izogne plačilu dohodnine od dobička iz kapitala.

Če darovalec podarja kapital svojim družinskim članom, zakoncu ali svojemu otroku, potem ima možnost, da odloži ugotavljanje davčne obveznosti ter pri prijavi darilne pogodbe to priglasi davčnemu organu. V tem primeru se bo dobiček iz kapitala ugotavljal šele tedaj, ko bo obdarjenec (prejemnik darila) ta kapital odsvojil. Prednost odloga ugotavljanja davčne obveznosti pa ni samo v tem, da se je časovno to ugotavljanje dohodnine od dobička iz kapitala premaknilo na kasnejši čas, temveč tudi v tem, da obdarjenec obdrži pogoje pridobitve tega kapitala, kot jih je imel darovalec. Povedano drugače, šteje se, da je obdarjenec pridobil kapital v istem času in po istih cenah kot darovalec. Torej, če je bil darovalec lastnik kapitala npr. 14 let in ga je obdarjenec obdržal več kot eno leto, potem obdarjenec pri odsvojitvi kapitala ni več obdavčen z dohodnino od dobička iz kapitala, saj se mu šteje, da ima kapital več kot 15 let.

Zanimivo je, da je življenjsko skupnost zunajzakonskih partnerjev dokaj natančno definiral Zakon o dohodnini, po kateri se šteje, da je življenjska skupnost nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva, ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski skupnosti.

Če darovalec, ki podarja svoj kapital svojem zakoncu ali otroku, to pravico ne bo izkoristil v zakonsko predvidenem času, bo darovalec dolžan predložiti FURS-u napoved za odmero dohodnine. Odlog predstavlja davčno ugodnost, ki jo potrebno priglasiti  najpozneje do roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala, FURS pa sprejme odločbo s katero odobri ali pa ne odobri tega odloga.

Vrhovno sodišče je moralo presojati primer, ko darovalec ni mogel odložiti davčnih obveznosti in tako nuditi ugodnosti obdarjencu, saj je imel kapital v lastništvu več kot 15 let (odlog za neobstoječo davčno obveznost se ne more priglasiti). Presodilo je, da je tretji odstavek 100. člena ZDoh-2 treba razlagati tako, da lahko davčni zavezanec v takšnem primeru, ob nadaljnji obdavčljivi odsvojitvi podarjenega kapitala v svoji davčni napovedi uveljavlja ugodnosti, ki mu gredo po 100. členu ZDoh-2, ne da bi bila za to potrebna izdaja posebne odločbe o odlogu. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za odlog, ki bi bilo sicer predmet takšne odločbe, pa je del presoje davčnega organa v postopku odmere dohodnine ob nadaljnji odsvojitvi kapitala.

Kot primer lahko navedemo starše, ki so imeli v lasti nepremičnino več kot 15 let in so se odločili, da nepremičnino podarijo otroku. Odloga ne morejo priglasiti FURS-u, ker nimajo več davčnih obveznosti po 15. letih lastništva, kljub vsemu pa bo njihov otrok lahko uveljavljal ugodnosti kot da bi se odlog zgodil. Tako lahko nepremičnino proda naprej brez plačila dohodnino od dobička iz kapitala, saj se tudi njemu šteje, da ima več kot 15 let lastništvo nepremičnine.

Se sprašujete kako razdeliti svoje premoženje med potomce, ali bi bilo to primerno prepustiti dedovanju ali pa skleniti ustrezno pogodbo. Ali iščete odgovor katera pogodba je za vaš primer najustreznejša? S pravnimi in davčnimi nasveti smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali pokličite na 051 368 812.

POSTOPEK OB VROČANJU ODPOVEDI DELOVNEGA RAZMERJA

Mnogi delodajalci se ob odločitvi, da bodo zaposlenega odpustili, soočijo z vprašanjem, kako pravilno vročiti odpoved delavcu, da ne bi prišlo do procesne napake in kršenja zakona. Vročitev odpovedi se ne razlikuje glede na redno ali izredno odpoved delovnega razmerja, ampak je odvisen od okoliščin, v katerih delodajalec podaja odpoved delovnega razmerja.

Skladno z 88. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) se odpoved delovnega razmerja praviloma vroča osebno, v prostorih delodajalca, sicer pa:

• s priporočeno pošiljko s povratnico ali
• z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Postopek ob vročitvi je glede posameznih okoliščin opisan v nadaljevanju.

1. Delavec je na delovnem mestu

Če je delavec na delovnem mestu (praviloma), mu delodajalec pisno odpoved delovnega razmerja vroči v svojih prostorih. Dodatno velja poudariti, da mora odpoved vsebovati podatke o tem, kdaj je bila vročena delavcu ter podpis delavca, s katerim delavec potrdi, da je prejel odpoved. V primeru, da delavec odkloni vročitev odpovedi oz. ne želi potrditi prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se šteje, da je bila vročitev opravljena. Dokazno breme za vročitev je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

2. Delavca ni na delovnem mestu

Delavcu se odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči tako, da se mu jo pošlje s priporočeno pošiljko s povratnico, pri čemer se za vročanje uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju. V kolikor vročevalec delavcu odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more vročiti, poštno pošiljko izroči pošti v kraju, kjer delavec stanuje, delavcu pa v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje ga pošiljka čaka in rok 15 dni, v katerem mora pošiljko dvigniti. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko delavec pisanje dvigne. V kolikor delavec poštne pošiljke ne dvigne v 15-dnevnem roku, se šteje, da je bila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena po poteku tega roka, na kar je delavec opozorjen v obvestilu. Po poteku tega roka se naslovniku oz. delavcu poštna pošiljka – odpoved pogodbe o zaposlitvi pusti v njegovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku.

3. Delavec nima stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji

V primeru, da delavec nima začasnega ali stalnega bivališča v Sloveniji in pravi naslov delodajalcu ni znan, delodajalec odpoved delovnega razmerja v zaprti ovojnici nabije na oglasno desko oziroma drugo oglasno mesto, ki je delavcu dostopno na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni, se šteje, da je bila odpoved delovnega razmerja zaposlenemu vročena.

 V obratnem primeru, ko želi podati odpoved delovnega razmerja delavec in delodajalec na svojem sedežu ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico Inšpektoratu za delo.

Sicer pa naj bi tudi v primeru, da vroča odpoved pogodbe o zaposlitvi delavec po pošti, uporabljali pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju in ne pravilo o vročanju s priporočeno pošiljo s povratnico po predpisih o poštnih storitvah.

Zaradi polemik o vročanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi skladno s 4. odstavkom ZDR-1, ki je določal, kako poteka vročitev v primeru, ko delavec ne prevzame pošiljke, ki je naslovljena nanj, je bil ta odstavek do nadaljnjega razveljavljen s strani Ustavnega sodišča in sicer s sodbo Ustavnega sodišča št. U-I-200/15-21, Up-936/15-20, z dne 16.3.2017. V celoti lahko sodbo prebereta na spletni strani Ustavnega sodišča: http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US31122.

Imate še dodatna vprašanja v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja?  Kontaktirajte nas, pokličite na 051 368 812 ali nam pišite na info@pravnisos.si.

ATIPIČNI DAVČNI ZAVEZANEC

Kdo je atipični davčni zavezanec?

Gre za davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV zgolj za pridobivanje blaga znotraj Unije in/ali za čezmejno opravljanje storitev. Podatki o teh davčnih zavezancih so objavljeni tudi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), na seznamu davčnih zavezancev so označeni s črko »P«.

Za tovrstne davčne zavezance je značilno, da ne obračunavajo DDV od domačih dobav, nimajo pravice do odbitka DDV in tudi niso plačniki DDV po 76.a členu ZDDV-1. Atipični davčni zavezanci torej obračunavajo DDV samo od prejetih storitev ali blaga iz tujine, pri poslovanju v Sloveniji pa ga ne obračunavajo.

Kdaj postanem atipični davčni zavezanec?

• če opravljam storitve davčnemu zavezancu, ki je iz druge države članice EU tudi če zaračunamo zavezancu za DDV samo 10 EUR – to pomeni, čim izstavimo račun zavezancu v EU z DDV identifikacijsko številko, se moramo prej registrirati kot atipični davčni zavezanec;
• če prejemam storitev od drugega davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji (tudi on bi moral imeti ID številko za DDV);
• če imam nabave blaga iz članice EU v tekočem koledarskem letu večje od 10.000 EUR – identifikacijsko številko je potrebno pridobiti pred pridobitvijo blaga, ki bi presegel mejo 10.000 EUR.

To velja za storitve, katerih kraj obdavčitve se določi v skladu s  25. členom ZDDV-1 (ko mora DDV plačati prejemnik storitve – splošno pravilo za davčnega zavezanca). Ne velja v primeru prodaje blaga ali storitev fizičnim osebam.

Za dodatno razumevanje glede obdavčitve pri prejemu storitev, velja naslednje FURS-evo pojasnilo:

»Mali davčni zavezanec, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je plačnik DDV in se mora identificirati za namene DDV.

Obveznost obračuna DDV se nanaša tudi na malega davčnega zavezanca, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, če te storitve opravi mali davčni zavezanec iz druge države članice ali davčni zavezanec s sedežem izven Unije.

Malemu davčnemu zavezancu, ki ni identificiran za namene DDV, prejme pa storitve, ki so po določbah ZDDV-1 oproščene plačila DDV, se ni treba identificirati za namene DDV.«

Kaj moram storiti, da postanem atipični davčni zavezanec?

Na edavke moramo pravočasno oddati zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV – elektronski obrazec DDV-P2.

Katero klavzulo moramo napisati, ko izstavimo račun za opravljene storitve v EU?

DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. čl. ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost; DDV ni obračunan v skladu s 44. členom Direktive Sveta EU 2006/112/ES – obrnjena davčna obveznost. VAT is not charged according to the Article 44 of the Directive EU 2006/112/ES – reverse charge (for recipient).

Obveznosti atipičnega davčnega zavezanca:

• vsak mesec oddaja DDV-O obrazca, tudi če v tem mesecu nismo imeli nobenega izdanega računa v EU (oddamo prazen obrazec);
• tisti mesec, ko pa smo imeli izdane račune v EU, pa oddamo do 20. v mesecu za pretekli mesec tudi RP-O rekapitulacijsko poročilo, skupaj z DDV-O obrazcem, v katerega moramo obvezno vpisati tudi ID številko za DDV kupca iz EU. V primeru, da smo imeli izdane račune v EU končnim potrošnikom, torej nezavezancem za DDV, teh računov ne vključujemo v RP-O rekapitulacijsko poročilo in DDV-O obrazec.

Pomembni členi v zvezi z atipičnim davčnim zavezancem iz ZDDV-1:

5. člen

(definicija)

(1) »Davčni zavezanec« je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

(2) »Ekonomska dejavnost« iz prvega odstavka tega člena obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

25. člen

(splošna pravila)

(1) Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene v stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče.

(2) Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme oseba, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer ima izvajalec storitev sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene iz stalne poslovne enote izvajalca, ki ni v kraju, kjer ima izvajalec sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev stalno oziroma običajno prebivališče.

78. člen

(obveznost prijavljanja)

(1) Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena mora vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena dolžan plačati DDV, predložiti davčnemu organu zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.

Kdaj moram postati navaden oz. obvezen DDV zavezanec?

• ko presežem obdavčljivi promet nad 50.000 EUR v zadnjih 12 mesecih (ne 12 mesecev v koledarskem letu);
• če opravljam kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in sem v zadnjih 12 mesecih presegel 7.500 EUR (ne 12 mesecev v koledarskem letu);
• če imam dobave v EU, v tekočem koledarskem letu večje od 10.000 EUR;

Ko postanem navaden oz. obvezen DDV zavezanec, moram začeti zaračunavati predpisan DDV domačim kupcem in fizičnim osebam iz druge države članice EU. Prodaja drugemu zavezancu v drugo državo članico EU pa je še vedno brez DDV. Hkrati z registracijo zavezanci pridobijo tudi pravico do odbitka vstopnega DDV.

Potrebujete davčno pomoč? Poiščite davčni nasvet pri našem davčnem svetovalcu, kontaktirajte nas.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kaj nam je prinesla novela Zakona o delovnih razmerjih

Novela Zakona o delovnih razmerjih, ki je pričela veljati 16. novembra 2023, prinaša kar nekaj dodatnih pravic zaposlenim, pri čemer se bomo tokrat osredotočili na najbolj aktualne, to so pravica do oskrbovalskega dopusta,  pravica do odklopa in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Delavci imajo zaradi nosečnosti, starševstva in oskrbe namreč pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju, pri čemer jim mora delodajalec omogočiti lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Delodajalec mora zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta ali oskrbe, določene z zakonom.

Zakon pod oskrbo šteje odsotnost z dela zaradi oskrbovalskega dopusta (do petih dni v posameznem koledarskem letu), ko mora delavec nuditi znatnejšo nego zaradi zdravstvenih razlogov družinskemu članu, določenemu v skladu s tem zakonom (zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, otroku, posvojencu, otroku zakonca ali zunajzakonskega partnerja, očetu, mati ali starševemu zakoncu ali  starševemu zunajzakonskemu partnerju, posvojitelju) ali osebi, s katero delavec živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Ker gre v primeru oskrbovalskega dopusta za krajšo odsotnost, do 5 delovnih dni v koledarskem letu, mora delavec o razlogih za svojo odsotnost obvestiti delodajalca pred nastopom odsotnosti, če pa zaradi objektivnih razlogov to ne bi bilo mogoče, pa najpozneje v treh delovnih dneh po nastopu odsotnosti. Upravičenost do odsotnosti delavec uveljavlja s predloženo izjavo delodajalcu in dokazili (npr. zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo itd.). Čeprav bo oskrbovalski dopust neplačan, bo prispevke delavcu kril delodajalec.

Prav tako pa se z oskrbo razume tudi delo s krajšim delovnim časom, ko delavec zagotavlja oskrbo za določen čas. Zakon v 65.a členu opredeljuje krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki ga omogoča tako delavcu, ki neguje otroka (starega do osem let), kot tudi delavcu za oskrbo. Delavec lahko zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga delodajalcu sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, ki naj bi trajala določen čas. Delodajalec pa mora svojo odločitev v zvezi s predlogom pisno utemeljiti v 15 dneh. V času trajanja pogodbe s krajšim delovnim časom, delavcu mirujejo pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. To pomeni, da se po izteku pogodbe s krajšim delovnim časom nadaljuje zaposlitev po pogodbi za nedoločen čas.

Novela pa omogoča zaposlitev s krajšim delovnim časom tudi žrtvam družinskega nasilja, ki lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Predhodno se mora predlog podati delodajalcu, delodajalec pa mora v roku 15 dni utemeljiti odločitev. Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, ima pravico tudi do pet delovnih dni plačane odsotnosti z dela zaradi odpravljanja posledic nasilja in urejanja zaščite. Delavec mora o tem pravočasno obvestiti delodajalca in mu predložiti tudi potrdilo centra za socialno delo o izdelani oceni ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazilo o urejanju zadev.

Po novem se bo moral delodajalec odzvati in pisno odločiti tudi o predlogu delavca glede drugačne razporeditve delovnega časa, prožne ureditve dela, kamor sodi tudi delo na domu in sicer v roku 15 dni.

Pri tem pa zakon predvideva tudi zaščito pred odpuščanjem takšnih delavcev, saj se po novem za neutemeljen odpovedni razlog šteje tudi opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela.

Uvaja se tudi pravica do odklopa, ki daje delavcu pravico, da delodajalec ne posega v njegov prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Pravica do odklopa vključuje obveznost delodajalca, da za ta namen sprejme ustrezne ukrepe, ki pa niso določeni v zakonu, temveč bodo morali biti določeni v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma delodajalca in sicer v roku enega leta od uveljavitve zakona.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Normiranost pri s.p. in d.o.o.

Med Slovenci je že dolgo poznan pojem normirani samostojni podjetnik (s.p.), manj znana davčna oblika podjetja pa je normirani d.o.o. Gre torej za družbo z omejeno odgovornostjo, ki nima obdavčenega dobička, temveč je njena davčna osnova prihodek zmanjšan za normirane odhodke.

Ker so koncept normiranega s.p. v zadnjih letih precej spremenili in ne prinaša več tolikšnih davčnih ugodnosti, je vredno preučiti tudi davčni vidik poslovanja normiranega d.o.o.-ja. Kakšna je razlika v njuni obdavčitvi, se sprašujete.

Pri samostojnih podjetnikih, ki imajo v davčnem letu obvezno zavarovano vsaj eno osebo za polni delovni čas za najmanj devet mesecev, bodisi na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve, se po novem upoštevajo normirani odhodki v višini 80% prihodkov, če znašajo prihodki iz dejavnosti do 50.000 EUR. V primeru popoldanskega s.p.-ja pa to velja le do višine 12.500 EUR prihodkov iz dejavnosti.

Normiranemu d.o.o. se na področju načina obdavčitve niso zgodile spremembe. Tudi normirani d.o.o. mora ugotavljati dobiček ali izgubo tako kot običajni d.o.o., kar pa ne bo vplivalo na njegovo obdavčitev. Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se normiranemu d.o.o. ne priznajo. Obdavčen bo namreč tako, da se bo od prihodka odštelo 80% normiranih odhodkov, ter tako izračunano osnovo obdavčilo z 19% davka, vse do maksimalno priznane višine odhodkov v vrednosti 80.000 EUR. Omenjena maksimalna višina je priznana le v primeru, da d.o.o. zaposluje vsaj eno osebo, ki je polno zavarovana za najmanj 5 mesecev. V nasprotnem primeru je priznanih le maksimalno 40.000 EUR odhodkov. Družba lahko obdrži status normiranega vse dokler povprečje dveh zaporednih let ne preseže 150.000 evrov (skupaj torej v dveh letih 300.000 evrov). Če pa družba že v prvem letu poslovanja ustvari več kot 300.000 EUR prihodka, kljub vsemu ni dolžna izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, vse dokler ne poteče drugo leto poslovanja. Vstop v sistem normiranosti je mogoč za vse novoustanovljene družbe, ki to ustrezno prijavo FURS-u, že delujočim družbam pa le, če ne presežejo praga dovoljenih letnih prihodkov v preteklem letu (50.000 EUR ali 100.000 EUR).

Smiselno se je organizirati kot normirani d.o.o. zlasti v primeru opravljanja storitvene dejavnosti, ko dejanski stroški in odhodki družbe ne dosegajo vsaj 80% prihodka družbe. Pri dejavnostih z visokimi prihodki ali pri dejavnostih, kjer nabavne vrednosti materiala ali blaga ter drugi stroški poslovanja ali finančni odhodki presegajo skupaj 80% prihodkov, pa tovrsten način obdavčitve ni ustrezen.

Vsako planiranje samostojne poti prinese tudi vprašanje, kakšna oblika organiziranosti je bolj ustrezna, je to samostojno podjetništvo ali ustanovitev d.o.o. in poleg davčnega vidika je treba upoštevati tudi druge aspekte poslovanja ene ali druge oblike organiziranosti.

Pri poslovnem svetovanju vam lahko pomagamo, zato vprašanja o ustrezni organizaciji poslovanja posredujte na info@pravnisos.si ali nas pokličite na 051 368 812. Preverite pa lahko tudi naše pravno in davčno svetovanje, ki je namenjeno tako fizičnim kot tudi pravnim osebam.

Dolžnikove pravice do doma in razlogi za odlog izvršbe

Pravica do doma kot samostojna materialna (vsebinska) pravica, ki izhaja iz 36. člena Ustave, je bila v Sloveniji izrecno priznana leta 2017 z odločbo št. U-I-64/14.

Pojem dom ima več pomenov, lahko gre za fizični objekt, ki posamezniku zagotavlja varnost pred zunanjo okolico, ali pa je zasebni prostor, v katerem lahko posameznik živi, kot želi, ter s tem izraža in uresničuje svojo individualno identiteto. Z ustaljenim bivanjem v določenem prostoru posameznik izoblikuje občutek pripadnosti temu prostoru in odnos do skupnosti, ki ga obkroža. Vsak tako potrebuje dom, naslov oziroma prostor, s katerim je uradno in pravno povezan z namenom, da opravlja večino osebnega poslovanja, da lahko voli in uveljavlja različne pravice. Dom je bistveni element posameznikove družbene identitete. Lahko je tudi prostor ali objekt, ki ga posameznik nezakonito zaseda ali je nezakonito postavljen oziroma zgrajen, če le izkaže zadostne in kontinuirane vezi z določenim prostorom.

Pri pravici do doma je potrebno ločiti sodno prakso, ki:

1. presoja načelo sorazmernosti skozi procesne vidike samega postopka (v kontekstu 8. člena Konvencije sta obstoj in primernost procesnih jamstev odločilna za ugotavljanje, ali je država ostala znotraj polja proste presoje, kar sodišču omogoči določitev sorazmernosti posega) in
2. med vprašanjem same materialno pravne upravičenosti do prodaje premoženja z namenom poplačila upnika.

ESČP je za namene presojanja posegov v konvencijske pravice razvilo formulo upravičenosti, kar pomeni, da se v vsakem konkretnem primeru v tristopenjskem procesu ugotavlja:

1. ali prodaja dolžnikovega premoženja oziroma doma pomeni poseg v pritožnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja oziroma pravico do doma;
2. ali je tak poseg v skladu z zakonom in zasleduje zakonit cilj;
3. ali je tak poseg prestal test sorazmernosti (1. člen Prvega protokola) oziroma da je nujen v demokratični družbi (8. člen EKČP).

Zakonske določbe, ki urejajo to področje, navajamo v nadaljevanju.

71. člen ZIZ – odlog izvršbe

Z vidika izvršbe na nepremičnini, ki je dolžnikov dom, je odlog izvršbe možen, če so podani posebno upravičeni razlogi, in sicer:

• v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine.

Za odlog izvršbe  kadar je nepremičnina dolžnikov dom  je možno zaprositi le 1x in sicer

1. za največ 6 mesecev, v kolikor dokaže, da je ogroženo preživljanje sebe ali družinskih članov ali
2. za največ tri mesece brez dodatnega pogoja (npr iskanje novega doma – 3 msečni odpovedni rok)

ali

• v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika (največ 6 mesecev, ni omejeno število ponovitev).

169. člen ZIZ: prodaja nepremičnine

Sodišče mora pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom (stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče), zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, o tem dejstvu obvestiti center za socialno delo.

Sodišče mora tudi po uradni dolžnosti dovoliti drugo sredstvo izvršbe ali da se izvršba opravi na drugi nepremičnini, če ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve.

Dolžnik lahko najpozneje do izdaje odredbe o prodaji, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na to pravico mora sodišče dolžnika opozoriti v sklepu o izvršbi.

Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju (210. člen ZIZ)

• Dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, ima pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje.
• Pri tem je dolžnik, ki obdrži pravico stanovati na prodani družinski stanovanjski hiši ali stanovanju, od dneva izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine dalje dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje.
• Pravilo ne velja, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini.

Potrebujete pravno svetovanje glede vašega primera? Pokličite nas na 051 368 812 ali pišite na info@pravnisos.si. Za več informacij o pravni pomoči in davčnem svetovanju preverite objave na naši spletni strani.

Institut postopka osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti

Stanje insolventnosti nastopi takrat kadar imajo bodisi fizične ali pravne osebe težave s plačilno sposobnostjo. Šteje se, da posameznik v nekem daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh obveznosti oz., da dolgovi presegajo vrednost celotnega premoženja. Zakonsko je insolventni dolžnik opredeljen kot fizična ali pravna oseba nad katero se začne postopek zaradi insolventnosti.

Poznamo različne postopek zaradi insolventnosti, in sicer:

• postopek prisilne poravnave,
• postopek poenostavljene prisilne poravnave,
• stečajni postopek nad pravno osebo,
• postopek osebnega stečaja,
• postopek stečaja zapuščine.

INSOLVENTNOST IN RAZLOGI ZA OSEBNI STEČAJ

Institut osebnega stečaja je pravna rešitev, ki je namenjena zaščiti insolventnih posameznikov, ki se znajdejo v finančnih težavah in niso sposobni poplačati svojih dolgov. V socialnem smislu je to nedvomno reševanje nekega družbenega problema socialne države in pomoč tistim, katerim bi plačevanje dolgov ogrožalo njihovo socialno varnost, ali socialno varnost celotne družine.

Insolventnim posameznikom je z postopkom omogočeno, da zaščitijo svoje premoženje pred prisilno izterjavo s strani upnikov in pričnejo s svežim finančnim začetkom. Tako je posameznikom omogočena rehabilitacija posameznika in nek nov začetek. Nadalje je zagotovljen okvir, v katerem se dolgovi posameznika porazdelijo po načelu enakopravnega obravnavanja upnikov, na pošten ter transparenten način. Osebni stečaj posledično vpliva tudi na preprečevanje dolgoročnih finančnih težav, saj posameznikom omogoča poplačilo dolgov, tudi tistih, katerih sami ne uspejo poplačati. Razlog vstopa v postopek osebnega stečaja pa je tudi hitrejša rekonstrukcija neizkušenih podjetnikov. Neizkušenost posameznika lahko zelo vpliva na sklepanje slabih poslov, ki posledično privedejo do insolventnosti, pri čemer je osebni stečaj pravna pomoč pri hitrejšem reševanju poslovnih težav in vnovični vzpostavitvi poslovanja. Velik vpliv pa ima osebni stečaj na socialno življenje stečajnega dolžnika. Ne glede na pravice, pa institut povzroča pri dolžniku stres,  zmanjšanje življenjskega standarda, izgubo stanovanja, izgubo delovnega mesta in slabše možnosti za zaposlitev.

Kljub podrobnejši predstavitvi socialnega vidika stečajnega dolžnika, pa je potrebno razumeti tudi ureditev medsebojnih razmerij upnikov do dolžnikov, saj so obravnavani enakovredno z namenom zaščite šibkejših. V postopku osebnega stečaja se izvrši generalna ”izvršba”, ki zajema vse terjatve upnikov do dolžnika, pri čemer se izplačujejo enako razdelno. Načela postopka osebnega tečaja tako omogočajo enakovredno poplačilo vseh upnikov in preprečujejo uporabe načela prioritete, ki se uporablja v obligacijskem pravu. Razlogi in namen celotnega postopka je opredeljen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zakon prav tako določa, da terjatve upnikov, v delu, ki niso bile poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu postopka osebnega stečaja, v koliko zakon ne določa drugače.

INSTITUT POSTOPKA OSEBNEGA STEČAJA

ZFPPIPP je zasnovan tako, da se splošne določbe uporabljajo za vse insolvenčne postopke. Določbe postopka osebnega stečaja so zbrane v oddelkih med 5.1. do 5.11., pri čemer oddelek 5.11. zajema posebne določbe. Nadalje ZFPPIP ureja tri področja in sicer finančno poslovanje pravnih oseb, postopek zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopek prisilnega prenehanja pravnih oseb.

Postopek osebnega stečaja mora vedno slediti petim načelom, in sicer :

• načelo enakega obravnavanja upnikov,
• načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov,
• načelo hitrosti postopka,
• načelo koncentracije in
• načelo omejevanja tveganj.

Načelo enakega obravnavanja upnikov se v praksi in v stečajnem postopku uresničuje s pravili o vrstnem redu plačil navadnih terjatev in razdelitvi stečajne mase med upnike. Načelo zagotavljanja najugodnejšega pogojev za poplačilo upnikov se uresničuje s pravili o prodaji premoženja stečajnega dolžnika in določanja prodajnih cen preko licitacijskih postopkov. Postopek se po načelu hitrosti postopka mora voditi brez potrebnega zavlačevanja ter s tem slediti načelu čim manjših stroškov postopka. Načelo koncentracije je zajeto v obveznosti prijav terjatev upnikov v stečajno maso, sicer terjatev preneha.

INSTITUT POSTOPKA ODPUSTA OBVEZNOSTI

Vse do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ima stečajni dolžnik pravico vložiti predlog za odpust obveznosti, ki mu daje pravico odpusta dolga v delu, ki ni bil poplačan v postopku stečajnega postopka. Institut odpusta obveznosti se vloži lahko le na predlog in se tako zahteva aktivno ravnanje stečajnega dolžnika. Ker gre za pravno dobroto, pa ne sme obstajati ovira za odpust, in sicer:

• da dolžnik ni pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu,
• da dolžnik ni dal neresnične podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov,
• da dolžnik ni prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskih stanjem,
• ni še minilo 10let odkar se je pravnomočno zaključil postopek odpusta obveznosti,
• če je izpolnil plačilo iz 399. člena ZFPPIPP,
• če je izpolnil vse svoje obveznosti v celoti iz 23. člena ZFPPIPP-a.

Postopek odpusta obveznosti ima v primerjavi s postopkom osebnega stečaja večje pravne učinke na socialni vidik stečajnega dolžnika. Gre za večji poseg v posameznikovo celoto in zato terja večjo socialno varnost dolžnika. Nadzor, pravila in omejitve tekom preizkusne dobe povzročajo stečajnemu dolžniku velike pravne in moralne učinke v socialnem svetu. Ogrožena je njegova finančna stabilnost kot tudi finančna stabilnost celotne družine.

Če potrebujete pravno pomoč oz. pravno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ter telefona 051 368 812. Vodimo vas lahko namreč čez celotni postopek osebnega stečaja ali postopka odpusta obveznosti, s svetovalko z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. 

Izločitvena pravica partnerja

V kolikor je nad enim zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem začet postopek osebnega stečaja, so določbe 83. člena Družinskega zakonika tiste, ki urejajo delitev skupnega premoženja zakoncev.

Sam postopek razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja se izvaja v okviru preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. Delo stečajnega upravitelja je pripraviti seznam preizkušenih terjatev po javno objavljenem oklicu o začetku postopka osebnega stečaja. V določenem roku mora vse prijavljene terjatve tudi preizkusiti. Kadar se postopek osebnega stečaja prične nad enim izmed zakoncev, lahko drugi zakonec prijavi izločitveno pravico, s katero zahteva delitev skupnega premoženja. Kot skupno premoženje zakoncev se štejejo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti. V praksi bi na primer  izločitveno pravico uveljavljal drugi zakonec na rubljivem avtomobilu tudi, če ni lastnik avtomobila, pa je izvor sredstev za nakup izviral iz finančnih sredstev, ki so bila pridobljena tekom trajanja zakonske zveze.

Izločitvena pravica drugega zakonca ne zajema zgolj pravice uveljavljanja, temveč celo pravico do ugotovitve obsega premoženja zakoncev ter določitev deleža na skupnem premoženju. Rok za uveljavljanje izločitvene pravice drugega zakonca je le tri mesece od objave oklica o začetku postopka osebnega stečaja, v kolikor je rok zamujen se šteje, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Seveda, si nihče ne želi, da bi mu bil priznan zgolj delež na polovici  skupnega premoženja, če je to daleč od resnice. Težave se pojavljajo tudi pri namenskih kreditnih pogodbah, saj je velikokrat zakonec, ki ni zapadli dolžnik, nosilec kreditne pogodbe, dejanski plačnik in s tem lastnik stvari. Tudi v tem primeru, se lahko posega po premoženju, v kolikor drugi zakonec ne uveljavlja svoje izločitvene pravice.

Absolutno lahko postopek osebnega stečaja enega zakonca ali zunajzakonskega partnerja vpliva na premoženje drugega partnerja. To se zgodi zato, ker na skupnem premoženju deleža zakoncev nista določena, temveč pripada obema zakoncema skupaj, kar pomeni, da posamezen zakonec ne more samostojno razpolagati s skupnim premoženjem. Družinski zakonik ureja dva premoženjska režima med zakoncema, in sicer zakoniti in pogodbeni. Pogodbeni velja v kolikor je izrecno sklenjen in dogovorjen med zakoncema, sicer velja zakoniti režim. Slednji ločuje med skupnim premoženjem in posebnim premoženjem zakoncev. Nedvoumno je, da je stečajna masa sestavljena iz celotnega posebnega premoženja stečajnega dolžnika, vendar ne smemo pozabiti, da v stečajno maso spada tudi polovica skupnega premoženja zakoncev, razen, če ni dokazano drugače.

Če potrebujete pravno pomoč oz. pravno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ter telefona 051 368 812. Vodimo vas lahko namreč čez celotni postopek osebnega stečaja, s svetovalko z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. Vašemu partnerju pa svetujemo, kako naj zavaruje svoje pravice.

Na kratko o osebnem stečaju

Postopek v katerem sodišče oz. stečajni upravitelj odloči o razporeditvi vašega premoženja z namenom poplačila upnikov se imenuje osebni stečaj.

Gre za kompleksen postopek, ki je podvržen individualnim situacijam ter različnim kategorijam prava, in torej terja pravnikovo konstantno izobraževanje in prilagajanje novim trendom.

Z vidika dolžnika bi laično lahko rekli, da je postopek odpusta obveznosti enako, kot če bi preložili upravljanje svojih financ na nekoga drugega, saj vam samim do sedaj ni šlo najbolje. Seveda je v tem primeru glavni namen, da poravnate svoje dolgove hitro in učinkovito. Da bi lahko to dosegli, se za obdobje od 2 do 5 let zavežete k omejeni poslovni sposobnosti. To vpliva na sposobnost dviga kreditov, odobritvi limitov, odpiranju podjetij in še več. V preizkusni dobi se tako zavežete preživeti zgolj z razpoložljivim delom mesečnega priliva, ki zajema minimalno plačo z zakonskimi dodatki.

Če so vaši dolgovi že zapadli in ste trenutno pod izvršbami, potem dobro veste, da je poplačilo celotnega dolga lahko neskončno dolgo. Obresti so mesečno zelo visoke in kmalu lahko uvidite, da zapadlost v plačilo nečesa majhnega lahko hitro preraste v neobvladljiv dolg.

Kljub temu, da dolžnikova glavna korist nastopi šele ob pravnomočnem zaključku postopka odpusta obveznosti, pa ste deležni pozitivnih posledic že tekom celotne preizkusne dobe. Za ves čas se tako zaustavijo aktualne izvršbe, rubežniki nimajo več upravičenih pooblastil, ter kar je še najboljše – zaustavi se obrestovanje.

Žal ni vsak dolžnik upravičen tudi do odpusta obveznosti in s tem novega finančnega začetka. Da lahko to pravico izkoristite je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Prvi pogoj je, da morate biti absolutno zadolženi. Zadolženi morate biti v 3x znesku vaše mesečne plače in morate zamujati s plačili več kot dva meseca. V primeru brezposelnosti pa mora višina dolga presegati več kot 1.000,00 EUR in zamujati morate že več kot dva meseca. Na Republiko Slovenijo morate biti vezani na podlagi državljanstva, prebivališča, zaposlitve ali lastništva nepremičnine.  Za čas postopka ne smete biti v postopku kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu in kot zadnji pogoj se upošteva dejstvo, da vam v zadnjih desetih letih obveznosti še niso bile odpuščene. In to je vse. No pustiti morate še času čas, slediti pravilom, potem je pa to res vse.

Kljub vsemu se tudi pri odobritvi predloga za odpust obveznosti pojavljajo dodatni stroški odobritve in omejitve. Strošek se krije iz stečajne mase dolžnika, ki pa se obravnava kot prednostna terjatev in je torej najprej poplačana. Nadalje postanete omejeni tudi v denarnem razpolaganju, saj vam je kartično poslovanje onemogočeno. To v praksi pomeni, da razpoložljiva denarna sredstva iz bančnega računa dvignete iz bančnega okenca in poslujete zgolj z gotovino.

Iz dolžnikove perspektive smo tako pokrili osnove in pogoje za postopek osebnega stečaja. Medtem, ko dejstvo, da pravnikom predstavlja zahteven in zakompliciran postopek, sloni na detajlih in specifičnosti vsakega primera posebej. Gre namreč za tesen preplet različnih vej prava in terja veliko znanja iz različnih področij. Največ skrbi, stresa in tesnobe pravniku predstavlja skupno premoženje zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev in kako le-tega kategorizirati v postopku osebnega stečaja.

Celotni postopek osebnega stečaja je urejen v 5. poglavju ZFPPIPP-a ter podredno v ZUP-u. V navedenih zakonih boste nedvomno našli odgovore na vsa vprašanja glede insolventnosti in nasploh finančnem poslovanju.

Če pa potrebujete pravno pomoč oz. pravno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ter telefona 051 368 812. S svetovalko z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju vas lahko vodimo čez celotni postopek osebnega stečaja.

Davek od premoženja in lestvica

FURS je v zadnjih dveh letih pričel intenzivneje preverjati, kdo je zavezanec za davek na premoženje med fizičnimi osebami. Davek od premoženja ureja Zakon o davkih občanov, ki velja že več kot 30 let, pa vendar malo Slovencev ve kaj več o njem. Država se v preteklosti ni kaj dosti ukvarjala s pobiranjem tega davka, vse večje socialne pravice pa so terjale spremembe, da bo zanje dovolj finančnih virov.

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe (lastnik oz. uživalec), ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem. V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

Osnova za davek od premoženja se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika. Ne štejejo starši lastnika oz. uživalca. Zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh od pridobitve nepremičnine ne glede na to ali zavezanec izpolnjuje pogoje za olajšavo ali ne. Davčni organ je namreč tisti, ki v postopku odmere davka od premoženja ugotavlja ali je zavezanec upravičen do te olajšave.

Stopnje davka od premoženja za leto 2023 znašajo za:

a) stavbe

b) prostore za počitek in rekreacijo

c) poslovne prostore

Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedeni namen, se stopnje davka povečajo za 50%.

Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:

1. od kmetijskih gospodarskih poslopij;
2. od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti;
3. od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva;
4. od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;
5. od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.

Davka od premoženja, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50%. Začasne oprostitve davka se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu.

Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10% za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana.

Davčni zavezanec mora vložiti napoved za odmero davka od premoženja v 15 dneh od pridobitve stavbe (z nakupom, dedovanjem, podaritvijo, izdaje dovoljenja za uporabo) pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži. Za vsako nepremičnino je treba vložiti samostojno napoved. Za odmero davka od premoženja od stanovanjskih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in garaže mora zavezanec vložiti Napoved odmero davka od premoženja – stanovanjski prostori, prostori za počitek oziroma rekreacijo in garaže. Za odmero davka od premoženja od poslovnih prostorov mora zavezanec vložiti Napoved odmero davka od premoženja – poslovni prostori.

Podatke, navedene v napovedi, ki jo vloži zavezanec ob pridobitvi stavbe, upošteva davčni organ pri odmeri davka od premoženja za vsa nadaljnja odmerna leta, dokler zavezanec ne sporoči morebitnih sprememb, ki vplivajo na višino davčne obveznosti oziroma dokler ne odsvoji stavbe in ni več davčni zavezanec.

Vir: FURS

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.