Uncategorized Archives | Pravni SOS

Prenos družinskega podjetja

Kako poteka prenos podjetja na drugega družinskega člana?

Vprašanja s prenosom podjetja si v največji meri zastavljajo v družinskih podjetjih, ko lastnik podjetja sprejme odločitev, da je čas za predajo taktirke, največkrat drugemu družinskemu članu.

Pri prenosu podjetja pa lahko govorimo o prenosu dejavnosti (s.p.) ali pa o prenosu lastništva d.o.o., kjer se prenaša imetništvo poslovnih deležev.

Prenos s.p.

Podjetnik (oseba, ki ima registriran s.p.) lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: podjetnik prevzemnik) skladno s 72. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). S prenosom podjetja vstopa podjetnik prevzemnik tudi v vsa pravna razmerja, ki jih ima v zvezi s prenesenim podjetjem. V tem primeru govorimo o univerzalnem pravnem nasledstvu.

Zakonodaja predpisuje, katere dokumente je potrebno pripraviti ter kateremu organu jih je potrebno predložiti. Postopek začnete s pripravo pogodbe o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa, ki mora vsebovati določene informacije, med drugim tudi vrednost podjetja na dan obračuna prenosa podjetja. Potrebno je objaviti namero o prenosu podjetja in na koncu vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES, z vsemi potrebnimi dokumenti.

AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije, če še ni vpisan, in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika. Mogoč je tudi delni prenos podjetja.

Podjetnik (s.p.) pa lahko svoje podjetje prenese tudi na kapitalsko družbo (npr. d.o.o., d.d.), bodisi s prenosom na novoustanovljeno kapitalsko družbo, ki je ustanovljena zaradi tega prenosa ali pa se prenese s.p. na prevzemno kapitalsko družbo, torej družbo, ki je pred prenosom že obstajala.

V prvem primeru sprejme podjetnik v pisni obliki sklep o prenosu podjetja ter akt o ustanovitvi družbe, ustanovitev nove družbe pa mora pregledati tudi ustanovni revizor. To ni potrebno za novoustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo, če vrednost prenesenega podjetja ne znaša več kot 100.000 evrov. Sledi objava nameravanega prenosa s strani podjetnika in nato se predlog za vpis prenosa podjetja posreduje v sodni register.

Podjetje podjetnika, ki se prenaša z vpisom prenosa v sodni register, preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev nove družbe. Registrski organ je dolžan o vpisu prenosa podjetja obvestiti AJPES, da potem le ta opravi izbris podjetja iz Poslovnega registra Slovenije.

Podjetnik (s.p.) lahko, kot napisano , prenese podjetje tudi na prevzemno kapitalsko družbo (npr. d.o.o., d.d.), kjer pa je osnovni dokument prenosa pa tokrat ni sklep, temveč pogodba o prenosu podjetja, podpisana med podjetnikom in poslovodstvom prevzemne družbe, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Postopek pa je enak kot v predhodno zapisanem primeru.

Prenos d.o.o.

Pri prenosu podjetja (d.o.o.) govorimo o prenosu poslovnega deleža družbe, ki je bodisi odplačen, neodplačen v obliki darila ali pa posledica smrti lastnika podjetja. Notar bo predlog za vpis prenosa poslovnega deleža posredoval sodnemu registru skupaj s spremenjeno družbeno pogodbo, ki bo vključevala spremembo družbenikov in njihovih poslovnih deležev. Predlogu bo priložil tudi odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža in v primeru, da obstoječi družbenik novi poslovni delež združuje s svojim sedanjim poslovnim deležem, mora biti priložena tudi izjava družbenika o združitvi poslovnih deležev. V pogodbo je potrebno vpisati tudi podatek o nominalni višini osnovnega vložka in poslovni delež, ki se prenaša, navesti kupnino, rok njenega plačila, datum spremembe družbenikov in druge morebitne posebnosti, dogovore oziroma specifike vsakega posameznega prenosa. Notar bo tudi preveril ali so bila spoštovana zakonska pravila in pravila družbene pogodbe, ki veljajo pri prenosu poslovnih deležev.

Pred prenosom podjetja pa preverite tudi vse davčne vidike prenosa, kajti pod določenimi pogoji se omogoča davčno nevtralni prenos podjetja.

Če potrebujete pri prenosu podjetja pomoč pravnega, davčnega ali finančnega svetovalca, ki bi koordinirali celotni postopek prenosa, nas kontaktirajte preko info@pravnisos.si ali pokličite na 051 368 812.

 

 

 

 

 

Preberi več

Kaj storiti, če ni izplačanega regresa do 1.11.

SKRAJNI ROK ZA IZPLAČILO REGRESA ZARADI LIKVIDNOSTNIH TEŽAV

Izjemoma lahko podjetja v likvidnostnih težavah, ki jim to dopušča tudi kolektivna pogodba, izplačilo regresa za delavca preložijo vse do 1.11. v tekočem letu, vendar je to skrajni rok. Za vsa druga podjetja je bil rok že 1. julij.

Vsak delavec ima po pogodbi o zaposlitvi tudi upravičenje do letnega regresa in sicer v višini 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve v koledarskem letu, vsaj v višini minimalne plače. V primeru zamenjave delodajalca je vsak delodajalec dolžan zagotoviti zaposlenemu sorazmeren del dopusta in posledično tudi sorazmerni delež letnega regresa.

Kaj lahko stori zaposleni, ki mu ni izplačan regres niti do 1.11.?

Pričakovano je, da podjetje z likvidnostnimi težavami, ki namerava preložiti izplačilo regresa, če mu to omogoča kolektivna pogodba, o tem obvesti tudi zaposlene. Potrpežljivost pa ima tudi svoje meje, po zakonu je to datum 1.11. tekočega leta.

V kolikor do omenjenega roka podjetje ni izplačalo regresa, priporočamo zaposlenemu, da delodajalca najprej pozove k predaji plačilne liste, ki bi dokazovala obračun regresa in potem tudi izplačilu le tega. Če tudi to opozorilo ne zaleže, naj si zaposleni poišče pomoč na delovnem sodišču, ki bo izdalo sodbo. Le ta predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko zaposleni vložil izvršbo zoper delodajalca.

Če delavec poseduje plačilno listo, iz katere je razviden obračun regresa, potem ni potrebe po tožbi preko sodišča, saj plačilna lista predstavlja verodostojno listino, ki omogoča neposredno izvršbo na premoženje podjetja oz. delodajalca preko portala e-sodstvo.

Potrebujete pravno pomoč oz. pravni nasvet? Pokličite nas na 051 368 812, pošljite nam vprašanje preko obrazca na »kontaktirajte nas« ali nam pišite na elektronski naslov info@pravnisos.si.

Preberi več

Kdo je primeren za opravljanje funkcije pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (angl. Data Protection Officer)

Naloge in pogoji zaposlitve pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Po kratkem poletnem predahu ponovno objavljamo članek na temo Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: GDPR). Pričakujemo, da bo v prihodnjih tednih novi Zakon o varstvu osebnih podatkov uvrščen na dnevni red Državnega zbora ter da bo tudi slovenski pravni red dokončno usklajen z GDPR. Kot smo že pisali maja, GDPR že sedaj velja tudi v Sloveniji, s sprejetjem nove zakonodaje pa se bodo uskladila še področja, ki jih GDPR na novo določa.

Ena izmed večjih novosti reforme varstva osebnih podatkov je uvedba nove funkcije in sicer pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (angl. Data Protection Officer, oziroma na kratko DPO).

Maja smo objavili članek na temo, katere pravne osebe so skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) dolžne imenovati osebo, zadolženo za varstvo osebnih podatkov. Morda ste ugotovili, da tudi vaše podjetje potrebuje pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov? Se sprašujete kdo izmed vaših zaposlenih bi lahko opravljal novo funkcijo ali koga pa kakšno osebo bi morali zaposliti….

Kdo je lahko imenovan na mesto pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov?

GDPR določa, da mora biti za pooblaščeno osebo imenovana oseba »na podlagi poklicnih odlik in zlasti strokovnega znanja o zakonodaji in praksi na področju varstva podatkov« ter zmožnosti opravljanja nalog skladno z GDPR.

Naloge pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov so skladno z GDPR:

  • obveščanje upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov ter njunih zaposlenih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter svetovanje o njihovih obveznostih,
  • spremljanje skladnosti z GDPR in nacionalno zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov,
  • dodeljevanje nalog, obveščanje, ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih, ki so udeleženi v postopkih obdelave osebnih podatkov ter s tem povezanimi revizijami,
  • svetovanje glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in spremljanje izvajanja GDPR,
  • sodelovanje z nadzornimi organi in
  • delovanje kot kontaktna točka za nadzorni organ v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov je nadalje odgovoren za vse procese, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov in se svoji odgovornosti ne more izmakniti, pri svojem delu ne sme prejemati navodil, kakor tudi ne sme biti razrešen ali kaznovan zaradi opravljanja dela, odgovarja pa neposredno upravi oziroma poslovodstvu družbe.

Tako imenovana Skupina 29 pripravlja smernice in primere ustreznega izvajanja določb GDPR, v svojih smernicah pravni osebi nalaga pripravo dokumenta, iz katerega je razvidno, zakaj se je ali pa ni odločila za imenovanje pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov.

Smernice izrecno prepovedujejo imenovanje pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov , ki je v družbi zaposlen kot vodja marketinga, IT-ja ali pa poslovodenja družbe ter vse ostale osebe, zaradi katerih bi lahko prišlo do nasprotja interesov v družbi.

Družba je pooblaščencu dolžna zagotoviti tudi vsa potrebna delovna sredstva ter dovolj časa za izvajanje njegovih nalog. GDPR ter smernice delovne skupine 29 so relevantne tudi za slovenska podjetja. V pripravi pa je tudi nov Zakon o obdelavi osebnih podatkov ZVOP-2, ki vlogo pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov ureja nekoliko natančneje.

Posebnost ureditve položaja pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov v Sloveniji

Besedilo zakona, ki je objavljeno (in se bo lahko še spremenilo) nakazuje, da bo položaj pooblaščenca v slovenskem pravu podoben položaju delavskega zaupnika. To pomeni, da je predvideno, da bo pooblaščenec samostojen, neodvisen in dodatno zavarovan pred pritiski nadrejenih zaradi opravljanja svojega dela.

Ob imenovanju mora pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov podati soglasje z imenovanjem, vedno pa lahko zahteva svojo razrešitev in sicer ob ustrezni utemeljitvi.

Družba lahko imenuje pooblaščenca, izmed svojih zaposlenih, lahko je pooblaščenec njegov zunanji svetovalec, v primeru da gre za večjo družbo pa ima lahko pooblaščenec tudi pomočnike.

Za pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov v javnem sektorju so predvidene še dodatne zahteve in sicer:

  1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik,
  2. je poslovno sposoben,
  3. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ali ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 9. raven,
  4. ima vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja varstva osebnih podatkov,
  5. ni bil pravnomočno obsojen na kazen najmanj šestih mesecev zapora oziroma ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje glede zlorabe osebnih podatkov ali kraje identitete in obsodba še ni bila izbrisana,
  6. zaposlen mora biti v javnem sektorju.

 

Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov predvideva še možnost za občine, da skupaj imenujejo enega pooblaščenca, ki opravlja naloge za več občin istočasno.

Pooblaščencu se delovno razmerje ne sme odpovedati za čas njene določitve in še eno leto po prenehanju določitve, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca, po vzorcu 112. člena Zakona o delovnih razmerjih. Razrešitev pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov je možna le z utemeljeno odločitvijo.

Na ta način želi slovenska zakonodaja doseči neodvisnost pooblaščenca, saj bodo lahko delo neodvisno opravljali, če se bodo zavedali, da zaznava morebitnih kršitev ter opozorilo nanje ne ogroža njihovega delovnega mesta.

Naj ponovno opozorimo, da slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki GDPR umešča v slovenski pravni red res še ni sprejet, ta prispevek pa je napisan na podlagi sedaj dostopnega osnutka.

Spremljanje sprejemanja Zakona o varstvu osebnih podatkov lahko spremljate na spletni strani Državnega zbora RS in sicer:

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=7E0E2D4C5D00343FC12582670045DF4F&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc#

Potrebujete pooblaščeno oseba za varstvo osebnih podatkov in v družbi nimate ustrezne osebe za to funkcijo? Kontaktirajte nas, pokličite na 051 368 812 ali nam pišite na info@pravnisos.si.

Preberi več

Spadate med inovativna zagonska podjetja ali podjetja z visoko dodano vrednostjo?

Prijavite se v register inovativnih zagonskih podjetij in register podjetij z visoko dodano vrednostjo

 

Slovenija je za namen spodbujanja investicij za domače in tuje investitorje uveljavila Zakon o spodbujanju investicij, ki določa oblike investicijskih spodbud, pogoje, merila in postopke dodeljevanja investicijskih spodbud. Uporablja pa se od 1. 7. 2018.

Investicijske spodbude, ki jih omogoča zakon, so:

  • subvencije,
  • spodbude v obliki kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere in
  • možnost nakupa nepremičnin v lasti občin po cenah, ki so nižje od tržnih, na podlagi neposredne pogodbe.

 

Zakon opredeljuje pojem strateške investicije in določa nov razlastitveni namen za izvedbo strateške investicije.

Z Zakonom o spodbujanju investicij se vzpostavljata tudi nova registra, register podjetij z visoko dodano vrednostjo in register inovativnih zagonskih podjetij in sicer za podjetja, ki imajo glede na gospodarski interes države, poseben pomen.

Registra, ki ga vodi Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, omogočata promocijo vpisanih podjetij in tako povečujeta potencialni interes za investicije v omenjena podjetja.

Oba registra služita kot podlaga za različne ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti (npr. na področju delovne zakonodaje, vizumov, ipd.), s ciljem, da privabita investitorje k trajnemu investiranju na območju Republike Slovenije.

Potrebe po zaposlovanju visoko kvalificiranih delavcev iz tujine so botrovale tudi sprejemu dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) je vnesla poenostavljeno in hitrejše zaposlovanje visoko kvalificiranih tujih delavcev, za podjetja, ki bodo na podlagi izpolnjevanja pogojev Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv), uvrstila med podjetja z visoko dodano vrednostjo (30. člen ZSInv) oziroma bodo vpisana kot inovativna zagonska podjetja (31. člen ZSInv). Slovenija se namreč sooča s težavami pri zaposlovanju nižje in visoko kvalificiranih delavcev, zato išče delavce tudi v tujini, v državah članicah EU in izven nje.

Pogoji za poenostavljeno zaposlovanje tujcev

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRZS) v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja in pisne odobritve, ne bo preverjal pogojev iz 2., 3., 4., in 5. točke prvega odstavka 17.  člena ZZSDT, vendar samo pri podjetjih iz omenjenih dveh registrov in ob pogoju, da bo pogodba tujcu (8. točka prvega odstavka 17. člena ZZSDT) zagotavljala plačo najmanj v višini povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije.

Katero podjetje je po Zakonu o spodbujanju investicij uvrščeno med podjetje z visoko dodano vrednostjo?

Podjetje z visoko dodano vrednostjo je gospodarska družba:

  • katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 50% nad slovenskim povprečjem ali katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 25% nad slovenskim povprečjem, v kolikor je hkrati letna rast števila zaposlenih vsaj 10%,
  • ki zaposluje več kot 20 oseb in
  • katere letni prihodki znašajo najmanj 1.000.000 eurov.

Za vpis v register pa mora izpolnjevati še naslednje pogoje:

  • je ustanovljena vsaj tri leta,
  • ni v postopku likvidacije ali stečaja,
  • je za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih šestih mesecev predlagala obračune davčnega odtegljaja in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.

Sodite med inovativna zagonska podjetja po novem Zakonu o spodbujanju investicij?

Za vpis v register inovativnih zagonskih podjetij morate izpolnjevati naslednje pogoje:

  • da ste organizirani kot kapitalska družba in od vpisa v Poslovni register Slovenije ni preteklo manj kot en mesec in ne več kot pet let,
  • da ste neodvisna gospodarska družba skladno s Prilogo I k Uredbi 651/2014/EU in Smernicami Evropske komisije za opredelitev malih in srednje velikih podjetij,
  • da niste v postopku likvidacije ali stečaja,
  • da imate za poln delovni čas zaposleno in vključeno v obvezna socialna zavarovanja na tej podlagi najmanj eno osebo,
  • da ste za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih šestih mesecev ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagali obračune davčnega odtegljaja in nimate neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti in
  • izkazujete inovativnost in potencial z razvojem proizvoda, storitve ali poslovnega modela, ki so novi ali znatno boljši v primerjavi z najsodobnejšimi postopki v svoji gospodarski panogi.

Več informacij vam je na voljo na naslednji povezavi: https://podjetniskisklad.si/sl/.

Na portalu Pravni SOS pa smo vam na voljo za pravno ali davčno pomoč, zato nas pokličite na 051 368 812, pišite na info@pravnisos.si ali pa kliknite na »kontaktirajte nas«. Z veseljem vam bomo pomagali.

 

 

Preberi več

Darilna pogodba

Več o darilni pogodbi in vzorec darilne pogodbe

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Omenjeno definicijo darilne pogodbe vsebuje 533. člen Obligacijskega zakonika. Za darilno pogodbo se bo štela tudi odpoved pravici, če se s tem strinja zavezanec. V kolikor pa je tudi obdarjenec dolžan nekaj prenesti ali predati darovalcu (obogatiti darovalca), potem se za darilno pogodbo šteje le razlika v vrednosti.

Pri darilni pogodbi glede premoženja in pravic ni nujna pisna oblika, če obdarjenec takoj pridobi podarjeno stvar ali pravico in z njo prosto razpolaga. Izjema glede tega so nepremičninske pogodbe oz. pogodbe, kjer se prenašajo stvarne pravice na nepremičninah, ter darilne pogodbe za primer smrti. Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki. Če gre za darilo med zakoncema, potem se zahteva notarski zapis te pogodbe. V primeru nepremičninske pogodbe je potrebno pred vpisom v zemljiško knjigo poskrbeti, da ima overjen podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je bila pred vpisom predložena tudi davčnemu organu zaradi odmere davka na dediščine in darila. Če se podarja kmetijsko zemljišče, je potrebno predložiti pogodbo tudi upravni enoti zaradi odobritve oz. pridobitve ustreznega potrdila. Za darilno pogodbo za primer smrti velja, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa in listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.

Pri darilni pogodbi ne pridejo v poštev predkupne pravice.

Darovalec odgovarja za škodo, če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, če je za to vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

Darilno pogodbo se lahko tudi prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Razlog za preklic je lahko zaradi stiske darovalca, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Vendar se pri tem ne sme ogrožati preživljanje obdarjenca. Mogoč je preklic tudi zaradi hude nehvaležnosti, če se obdarjenec po njeni sklenitvi proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Prekliče pa se lahko tudi v primeru, ko je darovalec po sklenitvi darilne pogodbe dobil otroke, pred tem pa ni imel otrok. Darilo je potrebno vrniti tudi v primeru, če je potrebno dopolniti nujni delež. Stečajno pravo pa ureja tudi vprašanje izpodbijanja darilne pogodbe, če je stečajni dolžnik daroval premoženje ali ga prodal za neznatno plačilo.

Pogodba, v kateri bi se darovalec vnaprej odpovedal možnosti preklica, je nična.

Vzorec darilne pogodbe vam je na voljo v naslednjem dokumentu.        IKONA_PRILOGA_MALA  DARILNA POGODBA – vzorec Pravni SOS

Vabimo vas, da preverite tudi davčne vidike pri sklepanju darilne pogodbe, da vas kasneje ne bo bolela glava in sicer preko naslednje povezave. https://www.pravnisos.si/objava/kako-se-obdavcujejo-darila-in-dediscine/

Če pa potrebujete dodatno pravno ali davčno pomoč, smo vam na voljo preko 051 368 812, info@pravnisos.si ali s klikom na »kontaktirajte nas«.

 

 

 

Preberi več

Kako se obdavčujejo darila in dediščine?

DARILA IN DEDIŠČINE – kaj se obdavčuje, kakšna je davčna osnova, način odmere in na kaj bodite pozorni

S tem vprašanjem se srečamo skoraj vsi, zato ni odveč, da predhodno preverimo poleg svojih koristi tudi svoje obveznosti in se hkrati vprašamo kaj bomo v prihodnje z darilom ali dediščino počeli, uporabljali dolgoročno za lastne potrebe ali premoženje prodali naprej.

Katera darila in dediščine so obdavčene in katera davka oproščene?

Vprašanje obdavčitve ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), ki med obdavčljivo premoženje uvršča premoženje, ki ga fizična oseba ali pravna oseba zasebnega prava (društva, skladi, zavodi, gospodarska interesna združenja, ustanove in fundacije) prejme kot dediščino ali darilo in se hkrati ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb.

Obdavčuje se premoženje, med katere sodijo nepremičnine, premičnine (sem sodijo tudi vrednostni papirji in denar), premoženjske in druge stvarne pravice. Pravne podlage za pridobitev tega premoženja so različne: na podlagi darilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku, dediščine na podlagi sklepov o dedovanju po Zakonu o dedovanju (ZD), neodplačne pridobitve premoženja kot volil, na podlagi izročilnih pogodb, pogodb o preužitku in pogodb o dosmrtnem preživljanju oziroma darilne pogodbe za primer smrti. Volilo je oporočno naklonilo neke koristi osebi, katere oporočitelj ne postavi za dediča.

Če fizična oseba prejme darilo od svojega delodajalca ali osebe, ki je z delodajalcem povezana oseba in tudi če je delodajalec oseba, ki je povezana s prejemnikom darila, se bo to darilo štelo za obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 in se bo obdavčilo na drugi osnovi (ne z davkom na dediščine in darila), kot dohodek iz zaposlitve. V kolikor pa fizična oseba prejme darilo v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, se bo obdavčilo kot dohodek iz dejavnosti. Obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 pa ni darilo v obliki dodatnega blaga ali storitev, ki ga fizična oseba prejme kot darilo pri nakupu blaga in storitev, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo te osebe.

Darilo ali dediščine, v kolikor gre samo za premičnine, niso obdavčene, če je njihova skupna vrednost pod 5000 evrov. Če je zavezanec prejel od istega darovalca v obdobju 12 mesecev več daril, se le te seštevajo.

Davka je oproščeno darilo ali dediščina, ki jo prejme dedič prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda. Med dediče prvega dednega reda uvrščamo zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, otroke, posvojence, vnuke in pravnuke. Z dediči prvega dednega reda so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Davka je oproščen dedič ali obdarjenec, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če podeduje ali dobi v dar kmetijsko zemljišče, vendar pod določenimi pogoji.

Če odstopite darilo oz. dediščino brez povračila državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ki opravljajo verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti – za nepridobitne namene, boste oproščeni plačila davka. Davka je oproščeno tudi darilo ali dediščina, ki jo prejme navedena pravna oseba zasebnega prava, za opravljanje njene dejavnosti.

Davka pa tudi ni potrebno plačati od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine ali tistega dela nepremičnine, ne katerem dedič ali obdarjenec ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

Darilo ali dediščino, ki ima status kulturnega spomenika in je dostopno za javnost ali namenjeno kulturni dejavnosti in jo lastnik ne odtuji pred potekom 10 let, je prav tako oproščeno plačila davka.

Kakšna je davčna osnova in višina davka?

Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

Pri premičninah, razen pri denarju, je vrednost za odmero določena v višini tržne vrednosti, znižane za 5000 EUR in kot že predhodno omenjeno ni obdavčitve, če gre za skupno vrednost, ki je nižja od 5000 EUR.

Predmeti za gospodinjstvo, ki so namenjeni vsakdanjim potrebam zavezanca (pohištvo, gospodinjski aparati, posteljnina, hišna oprema), ne sodijo v davčno osnovo, če ti niso večje vrednosti.

Davčna osnova pri nepremičnini je tržna vrednost v času nastanka davčne obveznosti. Davčni organ ima pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih navaja davčni zavezanec. Tako lahko ugotavlja ali vrednost nepremičnine dejansko ustreza tržni vrednosti nepremičnine, ki je razvidna iz sklepa o dedovanju ali pa jo je davčni zavezanec navedel v napovedi za odmero davka od prejetega darila. Zavezanec za plačilo davka ima možnost izpodbijati oceno tržne vrednosti, ki jo je določil davčni organ in sicer s predložitvijo cenitve nepremičnine, ki jo opravi ustrezni cenilec na stroške zavezanca.

Davčne stopnje pri davku na dediščino in darila so progresivne glede na vrednost darila/dediščine in odvisne od bližine med darovalcem oz. zapustnikom in obdarjencem/dedičem. Davčne stopnje in kdo spada v določen dedni red ureja 8. člen Zakona o davku na dediščine in darila. Naj vas opozorimo na to, da so skupine dedičev oz. dedni redovi definirani po Zakonu o davku na dediščine in darila drugače kot po Zakonu o dedovanju. Zakon o davku na dediščine in darila namreč ne uvršča zakonca v drugi dedni red, saj je ta ne glede na to, da nima otrok, oproščen plačila davka. Torej v drugi dedni red po tem zakonu sodijo starši, bratje, sestre in njihovi potomci. V tretji dedni red po tem istem zakonu pa spadajo le dedi in babice, ne pa tudi njihovi potomci, kot velja po Zakonu o dedovanju. Potomci dedov in babic spadajo po obdavčitvi med vse druge osebe.

Kdaj nastane davčna obveznost?

Davčna obveznost nastane določenega dne, na katerega je vezano tudi ugotavljanje vrednosti premoženja in sicer:

  • pri darilih je to dan sprejema darila;
  • pri dediščinah je to dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju;
  • pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju in pri darilnih pogodbah za primer smrti je dan smrti preživljanca oz. dan smrti darovalca;
  • pri volilu je dan pravnomočnosti sklepa o volilu.

Kako se odmeri davek?

Davčni zavezanec mora v 15 dneh po prejemu darila (nastanek davčne obveznosti), od katerega se plača davek, to napovedati na posebnem obrazcu in ga posredovati finančnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register.

Če prejme v dar nepremičnino, mora napovedati njen prejem pri finančnem uradu, kjer leži nepremičnina. Če pa nepremičnine ležijo na območju več finančnih uradov, pa mora davčni zavezanec darilo napovedati pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. V primeru, da darilo obsega premično in nepremično premoženje, mora davčni zavezanec darilo napovedati pri finančnem uradu, kjer leži nepremičnina.

Pri odmeri davka na dediščino je postopek drugačen in davčnemu zavezancu ni potrebno vlagati davčne napovedi. Če dediščina obsega le premično premoženje ali pa če podedovane nepremičnine ležijo na območju več finančnih uradov, bo sodišče sklep o delovanju posredovala tistemu finančnemu uradu, pri katerem je zapustnik vpisan v davčni register. Sodišče bo sklep o dedovanju posredovalo finančnemu uradu, kjer nepremičnina leži, v primerih če je predmet dedovanja le nepremičnina ali če gre za dediščino, ki obsega premično in nepremično premoženje.

Zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe za primer smrti, mora to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe pri davčnemu uradu na območju, kjer je to premoženje ali kjer je zavezanec vpisan v davčni register. V 15 dneh po nastanku davčne obveznosti (smrti preživljanca oz. smrti darovalca) mora oddati davčno napoved za odmero davka pri davčnem uradu, pri katerem je prijavil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali darilno pogodbo za primer smrti.

Finančni urad bo odmeril davek z odločbo v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju. Davčni zavezanec mora omenjeni davek plačati v 30 dneh od vročitve odločbe.

Na kaj bi vas radi opozorili?

Zavezanec za plačilo davka na darilo je obdarjenec. Pri tisti fizični osebi, ki podarja nepremičnino (darovalec) in je nepremičnino pridobil po 1.1.2002, pa se ugotavlja dobiček iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine po določbah ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev se namreč šteje prodaja, dajanje v dar, zamenjava nepremičnine, razen če gre za odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti. Torej ugotavlja se kapitalski dobiček tudi pri podaritvi nepremičnine in davčni zavezanec je v tem primeru oseba, ki podarja nepremičnino. Ker pa se darilne pogodbe največkrat sklepajo med starši in otroci ali med zakoncema, se v teh primerih omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar pomeni da se ugotavlja davčna obveznost pri naslednji obdavčljivi odsvojitvi podarjene nepremičnine.

Zlasti je pogost problem podcenjevanja vrednosti nepremičnine, ki ste jo dobili kot dediščino, saj vas bo ob morebitni prodaji čakal visok davek na kapitalski dobiček, če bo razhajanje med vrednostjo premoženja v sklepu o dedovanju in tržno vrednostjo v času prodaje velika. Davčno osnovo bo sicer možno zmanjšati z investicijskimi vlaganji in davčno priznanimi stroški, vendar je bolje, da poskrbite za pravo oceno vrednosti nepremičnine.

Podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče overiti pri notarju brez dokaza, da je davek plačan ali pa da obstajajo določeni razlogi, zaradi katerih ni treba obračunati davka.

Za več informacij oz. pravno ali davčno pomoč smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali enostavno kliknite na »kontaktirajte nas«.

Vzorec darilne pogodbe in še kaj več o darilni pogodbi pa najdete na naslednji povezavi: https://www.pravnisos.si/objava/darilna-pogodba/.

 

 

Preberi več

Nova EU pravila za turistične pakete in povezane potovalne aranžmaje

Večja  zaščita potnikov po novih EU pravilih

Začela so veljati nova EU pravila pri prodaji turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev, kar prinaša kupcem večjo varnost od 1.7.2018 naprej. Potnikom bodo morale biti zagotovljene jasnejše informacije, zagotovljeno povračilo denarja in zagotovljena vrnitev domov, kljub stečaju organizatorja potovanja, večje pravice pri odstopu od potovanja, itd.. Nova pravila se prilagajajo spremembam, ki jih prinaša spletna rezervacija potovanj, vključujoč različne ponudnike, od letalskih prevoznikov do ponudnikov nastanitev na istem spletnem mestu ali povezanih spletnih mestih.

Kombinacija potovalnih storitev je turistični paket v smislu zakona, ki ureja varstvo potrošnikov in zagotavlja naslednje pravice:

– Potrošniki prejmejo vse bistvene informacije o turističnem paketu pred sklenitvijo pogodbe o paketnem potovanju.

– Za ustrezno izvedbo vseh potovalnih storitev, vključenih v pogodbo, je vedno odgovorno vsaj eno podjetje.

– Potrošniki prejmejo telefonsko številko za nujne primere ali podatke o kontaktni točki, prek katere lahko pridejo v stik z organizatorjem potovanja ali potovalno agencijo.

– Potrošniki lahko z obvestilom v razumnem roku in ob plačilu morebitnih dodatnih stroškov turistični paket prenesejo na drugo osebo.

– Cena turističnega paketa se lahko poveča le, če nastanejo posebni stroški (na primer cene goriva) in če je to izrecno določeno v pogodbi, v nobenem primeru pa ne pozneje kot 20 dni pred začetkom turističnega paketa. Če se cena poviša za več kot 8 odstotkov cene turističnega paketa, lahko potrošnik odstopi od pogodbe. Če si organizator potovanja pridržuje pravico do povišanja cene, ima potrošnik pravico do znižanja cene, če pride do znižanja zadevnih stroškov.

– Potrošniki lahko odstopijo od pogodbe brez plačila kakršne koli odstopnine in prejmejo celotno povračilo vseh plačil, če se je znatno spremenil kateri od bistvenih elementov turističnega paketa razen cene. Če podjetje, odgovorno za turistični paket, turistični paket pred njegovim začetkom prekliče, so potrošniki upravičeni do povračila plačil, kadar je to ustrezno, pa tudi do povrnitve škode.

– Potrošniki lahko v primeru izrednih okoliščin odstopijo od pogodbe pred začetkom turističnega paketa brez plačila kakršne koli odstopnine, na primer, če v kraju potovanja nastanejo resne varnostne težave, ki bi verjetno vplivale na turistični paket.

– Poleg tega potrošniki lahko odstopijo od pogodbe kadar koli pred začetkom turističnega paketa proti plačilu ustrezne in upravičene odstopnine.

– Če bistvenih elementov turističnega paketa po njegovem začetku ni mogoče zagotoviti v skladu z dogovorom, je treba potrošniku brez dodatnih stroškov ponuditi primerne nadomestne aranžmaje. Potrošniki lahko brez plačila kakršne koli odstopnine odstopijo od pogodbe, kadar storitve niso izvedene v skladu s pogodbo in to znatno vpliva na izvedbo turističnega paketa ter organizator potovanja težave ne odpravi.

– Potrošniki so upravičeni tudi do znižanja cene in/ali povrnitve škode, kadar potovalne storitve niso izvedene ali so neustrezno izvedene.

– Če je potrošnik v težavah, mora organizator potovanja zagotoviti pomoč.

– Če ima organizator potovanja ali prodajalec potovanja, kadar zagotavlja jamstvo v primeru likvidnostnih težav, likvidnostne težave, se plačila povrnejo. Če ima organizator potovanja ali prodajalec potovanja, kadar zagotavlja jamstvo v primeru likvidnostnih težav, likvidnostne težave po začetku turističnega paketa in je v turistični paket vključen prevoz, se zagotovi povratek potrošnikov. XY je jamstvo v primeru likvidnostnih težav zagotovil pri YZ (subjekt, ki zagotavlja jamstvo v primeru likvidnostnih težav, npr. jamstvena shema ali zavarovalnica). Če se izvedba storitev zavrne zaradi likvidnostnih težav XY, se potrošniki lahko obrnejo na ta subjekt ali po potrebi na pristojni organ (kontaktni podatki, vključno z imenom, naslovom, elektronskim naslovom ter telefonsko številko).

Kaj tvori turistični paket?

Če najpozneje v 24 urah po prejemu potrditve rezervacije od podjetja XY sklenete pogodbo s podjetjem AB, se bo potovalna storitev, ki jo zagotavljata XY in AB, štela za turistični paket v smislu zakona, ki ureja varstvo potrošnikov. Zato boste upravičeni do vseh pravic EU, ki veljajo za turistične pakete. Podjetje XY prevzema polno odgovornost za ustrezno izvedbo turističnega paketa v celoti. Kot primer naj navedemo rezervacijo letalskega leta na spletni strani letalskega prevoznika, ki na isti strani hkrati ponuja tudi hotelsko ali drugo namestitev drugega ponudnika. Letalska družba je odgovorna za omenjeni turistični paket in vam mora v primeru težav z namestitvijo zagotoviti nastanitev dogovorjene ali višje kakovosti.

Kdaj govorimo o povezanem potovalnem aranžmaju?

Če pa smo na spletni strani letalske družbe kupili vozovnico letalskega prevoznika in bili povabljeni na drugo spletno stran, da rezerviramo npr. namestitev in smo to storili v 24 urah, govorimo o povezanem potovalnem aranžmaju. Nova direktiva zahteva, da je stranka jasno obveščena o tem, da let in namestitev nista povezana v turistični paket, kar pomeni, da letalska družba ne bo odgovarjala za storitev namestitve.

Naše omrežje pravnih in davčnih nasvetov vam želi prijetno potovanje, če pa potrebujete pravni nasvet ali pravno pomoč nas pokličite na 051 368 812, pišite na info@pravnisos.si ali pošljite obrazec preko »kontaktirajte nas«.

Preberi več

FURS tudi s primeri pojasnjuje obdavčitev poslovanja s kriptovalutami

Četrta izdaja davčne obravnave virtualnih valut

Finančna uprava Republike Slovenije je objavila 4. izdajo davčne obravnave virtualnih valut, v kateri natančneje pojasnjuje v katerih primerih bi davčni organ dohodke iz poslovanja z virtualnimi valutami opredelil kot dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, kot dohodke iz dejavnosti ali kot druge dohodke po ZDoh-2.

Na voljo so vam pojasnila davčne obravnave virtualnih valut (kriptovalut), ki odpravljajo dileme, na katere smo tudi sami opozorili v članku, objavljenem na omenjeno tematiko. Da je javnost čim bolje in čim bolj nepristransko obveščena o teh pojasnilih, vam v nespremenjeni obliki posredujemo objavljene primere obdavčevanja kriptovalut, ki jih je FURS objavil na svoji spletni strani. Do celotnega objavljenega gradiva imate dostop tudi na povezavi, objavljeni na koncu tega članka.

FURS je prav tako objavil splošne kriterije, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti in to so:

  1. večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
  2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
  3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
  4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
  5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,
  6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Dodatno pojasnjujejo naslednje: » Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto. Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti.«

Navajamo primere iz dokumenta »Sprememba dokumenta Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS (Podrobnejši opis)«:

  1. Fizična oseba je del svojih prihrankov vložila v nakup virtualnih valut. Z virtualnimi valutami je aktivno dnevno oziroma tedensko trgovala, kar se je odrazilo v 107. trgovalnih dneh in v 1.020 naročilih nakupov in prodaj, ki jih je oseba opravila v obdobju enega leta. Vrednost vseh izvedenih transakcij na trgih virtualnih valut je v tekočih cenah, presegla 1 mio €, povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju pa znaša 200.000 €.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, število realiziranih naročil, ki jih je zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij tem obdobju, ter povprečna vrednost portfelja virtualnih valut kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

  1. Fizična oseba aktivno trguje na trgih virtualnih valut. V obdobju enega leta je tako na teh trgih imela 103 trgovalne dneve. Povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju je znašala 210.000 €. Hkrati je fizična oseba del (neformalno) organizirane skupine ljudi, ki si je načrtno razdelila posamezne delovne naloge (npr. spremljanje posameznih segmentov trga virtualnih valut). Med seboj si izmenjujejo pridobljena znanja, podatke in informacije oziroma na drug način (poslovno) sodelujejo z namenom doseganja dobičkov pri trgovanju.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, povprečna vrednost portfelja virtualnih valut in obstoj organizacijske strukture namenjene doseganju večje uspešnosti pri trgovanju, kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

  1. Fizična oseba trguje na borzah. V obdobju enega leta je na borzah virtualnih valut izvedla 1.080 naročil poslov. Skupna vrednost vseh transakcij fizične osebe na trgih virtualnih valut presega 1 mio €. Oseba vlaga oziroma investira v specializirano računalniško in drugo opremo in/ ali v pridobivanje informacij, znanj in poslovnih povezav za namene trgovanja z virtualnimi valutami.

Število realiziranih naročil, ki jih je davčni zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij v obdobju enega leta, ter vlaganja v opremo in/ali v pridobivanje informacij za namene trgovanja kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

V primerih od 1 do 3 ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba mora najkasneje, ko so razvidne okoliščine trajnega, rednega trgovanja, registrirati ustrezno dejavnost, dokumentirati svoje poslovne dogodke in voditi ustrezne poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi.

  1. Fizična oseba je v letu 2015 kupovala virtualne valute. Skupna vrednost nakupov v letu 2015 je znašala 50.000 €. Opravila je več kot 950 naročil nakupov virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvedla naročila, pa je presegalo eno tretjino leta. S kupljenimi virtualnimi valutami fizična oseba v naslednjih dveh letih ni trgovala. Držala jih je v lasti kot naložbo. V letu 2018 je fizična oseba virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je znašala 250.000 €, pri tem je opravila 985 naročil prodaj virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvajala ta naročila, pa je bilo večje od 100.

Fizična oseba v obravnavanem primeru ni opravljala dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, kljub temu, da je v letu 2015 opravila večje število naročil nakupov virtualnih valut (950) v razdobju ene tretjine leta in v letu 2018 opravila 985 naročil za prodajo v obdobju ene tretjine leta. Fizična oseba je v letu 2015 opravila nakupe virtualnih valut, čez dve leti, to je v letu 2018, pa je slednje prodala, kar pomeni, da fizična oseba trgovanja ni izvajala aktivno (v letu 2016 in 2017 ni ne kupovala niti prodajala), kar bi lahko nakazovalo na opravljanje dejavnosti. Nakupe virtualnih valut ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne investicije. Vrednost realiziranih naročil virtualnih valut v obdobju leta 2018 je znašala 250.000 €, kar pa se skupaj z ostalimi okoliščinami, ne prepozna, da gre za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami,

  1. Fizična oseba je v letu 2017 investirala 500.000 € v kriptografske žetone. Nakupe je opravila z 20 naročili v desetih trgovalnih dneh. Po nekaj mesecih je fizična oseba kupljene kriptografske žetone prodala in pri tem iztržila 1.500.000 €. Prodaje je izvedla v 10 trgovalnih dneh z 20 naročili. Drugih nakupov in prodaj virtualnih valut fizična oseba ni opravila. Za realizacijo navedenega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj.

V obravnavanem primeru fizična oseba ni opravljala dejavnosti trgovanja s kriptografskimi žetoni, čeprav predstavlja vrednost poslov sklenjenih pri trgovanju z njimi v obdobju enega leta večjo vrednost (2.000.000 €) in povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu znaša 1.000.000 €. Tega pa fizična oseba ni dosegla z večjim številom realiziranih naročil, saj je slednje izvedla samo v okviru 40 naročil v 20 trgovalnih dneh, kar pomeni, da trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig. Poleg tega fizična oseba za realizacijo tega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj ter nakupe in prodaje je izvedla samostojno.

  1. Fizična oseba tekom celega leta doseže dohodek iz rudarjenja virtualne valute v višini 3.000 €, npr. 250 € mesečno. Računalnik, ki je dovolj zmogljiv tudi za rudarjenje, uporablja ga pa tudi za osebne potrebe, je kupila sama. Fizična oseba ni vlagala sredstev v namensko opremo in druga sredstva za opravljanje dejavnosti ter ni vlagala sredstev v pridobivanje informacij, znanj in tehnologij. Rudarjenje je izvajal sama in ne v neki organizacijski strukturi, kjer je obstajala delitev dela med več osebami.

V obravnavanem primeru se dohodek, ki ga fizična oseba v obliki virtualne valute pri kreiranju oz. »rudarjenju«, obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in ne gre za opravljanje dejavnosti. Fizična oseba sredstev ni vlagala za nakup namenske opreme za rudarjenje, prav tako ni vlagala sredstev za pridobitev znanja oziroma za izobraževanje s področja rudarjenja virtualnih valut.

  1. Fizična oseba na leto doseže dohodek iz rudarjenja virtualnih valut v višini 24.000 €. Fizična oseba v koledarske letu rudari kontinuirano in samostojno tekom celega leta. Veliko svojega časa nameni spremljanju stanja na trgu in profitabilnosti rudarjenja posamezne virtualne valute. Za potrebe rudarjenja je vložila sredstva za nakup namenske opreme, računalnika, ki je dovolj zmogljiv za rudarjenje. Poleg tega je fizična oseba vlagala sredstva za pridobivanje informacij ter za izobraževanje in to tudi s pridom uporabljala pri rudarjenju.

V obravnavanem primeru je na podlagi opisanih dejstev in okoliščin mogoče opredeliti, da fizična oseba opravlja dejavnost rudarjenja virtualnih valut, ker rudari kontinuirano, neodvisno in samostojno tekom celega leta, pri tem je znesek narudarjenih virtualnih valut znaten. Poleg tega je fizična oseba z namenom, da je učinkovitejša pri tem vlagala sredstva v nakup namenske opreme ter za pridobivanje informacij in slednje tudi uporablja pri rudarjenju oz. doseganju dohodka v obliki virtualnih valut.

V povezavi s primeri rudarjenja oziroma potrjevanja transakcij (v nadaljnjem besedilu: rudarjenje) kot tudi v primeru trgovanja z virtualnimi valutami izpostavljamo, da za opredelitev narave dohodka ni relevantna starost posameznika, saj se dohodek za namene obdavčitve obravnava po vsebini in ne glede na lastnosti ekonomskega nosilca. Prav tako ni relevantno, na kakšen način je posameznik prišel do lastništva računalnika oziroma s kakšnim namenom je bil nabavljen računalnik, s katerim se rudari, pomemben je namen, za katerega se uporablja.

  1. Fizična oseba je narudarila virtualno valuto, ki je bila v trenutku, ko je bila narudarjena vredna 1.000 €. Čez pol leta je ta fizična oseba virtualno valuto prodala za 1.300 €.

a) V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenja ne opravlja v okviru dejavnosti, se doseženi dohodek pri kreiranju oziroma rudarjenju virtualnih valut obdavči v skladu z ZDoh-2 kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Ob odsvojitve take virtualne valute pa se dohodnine ne plača na podlagi 1. točke 32. člena ZDoh-2.

b) V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenje opravlja v okviru dejavnosti, se narudarjena virtualna valuta v celoti šteje za prihodek iz dejavnosti. Do odsvojitve in ob odsvojitvi virtualne valute se morebitni prihodki oziroma odhodki vključujejo v davčno osnovo po splošnih pravilih za obdavčitev dejavnosti, torej v odvisnosti od računovodske obravnave poslovnih dogodkov.

  1. Fizična oseba, posrednik oziroma upravljalec trguje z virtualnimi valutami za račun drugih oseb – naročnikov oziroma vlagateljev. Svoje storitve posrednik naročnikom zaračunava bodisi v obliki provizije od posla bodisi na drug način.

Kadar fizična oseba proti plačilu (v kateri koli obliki) trguje z virtualnimi valutami in/ali izvaja druge sorodne storitve za račun tretjih oseb, gre za opravljanje dejavnosti posredništva. Dohodek posrednika je plačilo za opravljeno storitev in ne dobiček, dosežen s trgovanjem z virtualnimi valutami.

  1. Mama, ki ni vešča trgovanja z virtualnimi valutami, naroči sinu, ki je tega vešč, naj ji za 1.000 € na borzi kupi virtualne valute kot naložbo. Sin slednje kupi v svojem imenu in za tuj račun. Pri tem tudi sam občasno, 80 dni v letu, vlaga v nakup virtualnih valut z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu. Izvede 700 naročil nakupov in prodaj v letu, povprečna vrednost njegovega portfelja je 30.000 €.

V obravnavanem primeru ne gre za opravljanje dejavnosti posredništva, saj sin nakupov in prodaj za tretje osebe ne izvaja trajno, kontinuirano, proti plačilu, …. Svoje storitve tudi ne ponuja na trgu. Prav tako sin ne opravlja dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, ne glede na to, da sam v svojem imenu in za svoj račun opravi v davčnem letu večje število nakupov in prodaj virtualnih valut, vendar z njimi aktivno ne trguje, prav tako tega ne izvaja kontinuirano, kar se odraža v manjšem številu trgovalnih dni.

Pri presoji, ali gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti posredovanja, se primarno izhaja iz splošnih predpostavk dejavnosti, pri tem pa so poleg splošnih okoliščin trgovanja pomembne še posebne okoliščine, kot je upravljanje s sredstvi tretjih oseb in npr. oglaševanje opravljanja dejavnosti trgovanja.

  1. Kako so obdavčeni »airdropi«, kjer se v zameno za hrambo določenih virtualnih valut prejme določena količina druge virtualne valute? Kako se davčno obravnava Bitcoin Cash, Bitcoin Gold itd. pri razcepitve Bitcoin, ki so jih prejeli imetniki?

Dohodek, ki ga doseže fizična oseba na podlagi t.i. “airdropov”, kjer se v zameno za lastništvo oziroma hrambo določene virtualne valute prejme določena količina druge virtualnih valute, ali Bitcoin Cash, Bitcoin gold, ki ga imetnik Bitcoina prejme ob njegovi razcepitvi, se po 105. členu ZDoh-2 šteje za drug dohodek, od katerega se izračuna in plača dohodnine po stopnji 25 %, če ga fizična oseba ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. Višina dohodka v evrih se določi upoštevaje vrednost “airdropa” oz. virtualne valute v evrih v času, ko je ta prejet.

Po 15. členu ZDoh-2 se obdavčujejo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi

V kolikor zavezanec prejme enoto virtualne valute na podlagi »airdropa« v okviru opravljanja dejavnosti, vrednost tako prejete virtualne valute povečuje davčno osnovo (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma davka od dohodkov pravnih oseb. Povečuje jo skladno s pravili računovodske obravnave.

 

Celotna 4. izdaja dokumenta FURS-a, ki se nanaša na obdavčitev virtualnih valut (kriptovalut), vam je na voljo na naslednji povezavi:

http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_drugi_dohodki/novica/sprememba_dokumenta_davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_po_zdoh_2_zddpo_2_8064/

V kolikor potrebujete pravno ali davčno pomoč smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, info@pravnisos.si ali kliknite na »kontaktirajte nas«.

Preberi več

ODZIV NOTARSKE ZBORNICE SLOVENIJE NA GRADBENI ZAKON

NOTARJI SO OPOZORILI NA TEŽAVE

Notarska zbornica Slovenije se je na novinarski konferenci odzvala na določbe Gradbenega zakona, po katerem morajo notarji preveriti, ali je za določen objekt izdano gradbeno dovoljenje in ali je v zemljiški knjigi vpisana določena zaznamba o prepovedi. To jim nalaga Gradbeni zakon, ki se je začel uporabljati od 1.6.2018.

Prvi odstavek 93. člena namreč določa, da so za nedovoljen objekt in neskladno uporabo objekta prepovedana naslednja dejanja:

  1. izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,
  2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
  3. uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti,
  4. promet z njimi ali zemljišči, na katerih so,
  5. overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter
  6. določitev hišne številke.

Zakon določa obveznost, da upravljavci, notarji, pooblaščeni inženirji s področja geodezije in druge osebe javnega in zasebnega prava in drugi organi, pristojni za izvajanje zgoraj naštetih dejanj, pred izvedbo le teh preverijo, ali gre za dovoljen objekt in ali gre za skladno uporabo objekta.

Notarji morajo torej pred izvedbo overitve pogodb, sklepanju pravnih poslov, sklenitvi kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov, preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o prepovedi.

Stališče Notarske zbornice Slovenije je, da omenjenega preverjanja ne morejo ustrezno izvajati, ker niso vzpostavljene ustrezne javne evidence, zato menijo, da se jim lahko naloži omenjena odgovornost le v primeru, da le te obstajajo oz. da upravna enota potrdi ali je za konkreten objekt potrebno gradbeno dovoljenje ali ne.

V kolikor notarji menijo, da bo po 1. juniju sklepanje poslov zelo oteženo in celo tvegano, potem bo zanimivo spremljati omenjeni zaplet v praksi in le upamo lahko, da pri tem ne bodo oškodovane stranke.

Če se znajdete v problemih s področja gradbene zakonodaje, poiščite pravno pomoč pri nas in sicer pokličite na 051 368 812 ali pošljite povpraševanje preko obrazca »kontaktirajte nas« oz. na info@pravnisos.si.

Preberi več

Nekatere novosti iz Gradbenega zakona

Kako bomo pridobivali dovoljenje, gradili ali legalizirali po novem?

Gradbeni zakon se je začel uporabljati s 1.6.2018 in prinaša nekaj novosti, ki lahko pospešijo proces pridobivanja gradbenega dovoljenja, povečajo varnost kupcem novih nepremičnin ter omogočajo legalizacijo nedovoljenih objektov.

Kaj se je torej bistvenega spremenilo v primerjavi s prejšnjo zakonodajo na tem področju:

 

PRIDOBIVANJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

  • Pred začetkom gradnje lahko pridobite zavezujočo predodločbo pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki vam bo služila kot informacija ali bo lahko pridobljeno gradbeno dovoljenje.
  • Doseganja soglasja nadomeščajo mnenja, na podlagi katerih upravni organ za gradbene zadeve odloča o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Mnenjedajalec mora mnenje izdati v 15 dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Pri nepopolni zahtevi za izdajo mnenja mnenjedajalec zahteva dopolnitev v desetih dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna. Mnenje je lahko pozitivno ali negativno, nemogoče pa bo z njim zavlačevati.
  • Spreminja se postopek izdaje gradbenega dovoljenja, poenostavlja se tudi postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje bo mogoče dobiti tudi po skrajšanem postopku, če bo investitor predložil vso potrebno dokumentacijo, mnenja in dokaze. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje bosta odslej združena v en postopek.
  • Ne bo pa vam potrebno pridobivati gradbenega dovoljenja za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, vzdrževanje objektov in za rušitev. Objekt lahko odstranite že na podlagi prijave začetka gradnje, kar precej odstopa od prvotne zakonodaje, ko ste morali za omenjeni poseg pridobiti gradbeno dovoljenje.
  • Gradbeno dovoljenje vam bo prenehalo veljati, če v roku petih let od pravnomočnosti dovoljenja kot investitor ne boste vložili popolne prijave začetka gradnje.

 

NADZOR

  • Opredeljena je vloga in odgovornost investitorja, projektanta, nadzornika in izvajalca. Za nadzor nad gradnjo bo skrbel nadzornik, ki bo moral biti pooblaščeni arhitekt ali inženir.
  • Za nadzor nad gradnjo, za katero ni predpisano gradbeno dovoljenje, bodo pristojne občine, v prehodnem obdobju jim bodo lahko pomagali tudi gradbeni inšpektorji.

 

POSTOPEK LEGALIZACIJE

  • Pri legalizaciji neskladnega objekta, zgrajenega pred uveljavitvijo zakona, pri katerem so odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na zakon dopustna, vložimo zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Če pa objekt presega dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja po tem zakonu ali če je objekt nelegalen, morate v petih letih od uveljavitve zakona vložiti zahtevo za njegovo legalizacijo.
  • Če so bili nelegalni objekti zgrajeni pred letom 1998, je mogoče dobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja.
  • Legalizacija pa ni mogoča za objekte, ki so bili zgrajeni po 30. aprilu 2004, če ima objekt vpliv na okolje ali če gre za objekt, za katerega je obvezna presoja sprejemljivosti.

 

POSEBNE PREPOVEDI

Za nedovoljeni objekt ali neskladno uporabo objekta bodo veljale nekatere prepovedi:

  • izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,
  • vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
  • uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti,
  • promet z njimi ali zemljišči, na katerih so,
  • overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih,
  • najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter
  • določitev hišne številke.

 

Prepovedi se bodo odredile z odločbo in ustrezne osebe (upravljavci, notarji, pooblaščeni inženirji in druge pristojne osebe) bodo morale pred izvedbo dejanj preveriti ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o zgornji prepovedi. Zemljiškoknjižno sodišče mora po uradni dolžnosti vpisati v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi, kar bo zagotovo vplivalo na večjo varnost v prometu z nepremičninami.

Če potrebujete našo pravno ali davčno pomoč na področju nepremičnin, kliknite na »Kontaktirajte nas«, pišite na info@pravnisos.si ali nas pokličite na 051 368 812.

 

Preberi več