Uncategorized Archives | Pravni SOS

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in odlog izvršitve

Če ste voznik, ki ste v obdobju dveh let dosegli ali presegli 18 kazenskih točk oz. kot voznik začetnik 7 kazenskih točk, potem vam bo sodišče izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere ste imeli dovoljenje v času storjenega prekrška, s katerim ste izpolnili omenjeni kriterij. Sodišče vam bo izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Nanj se lahko pritožite v roku 8 dni, v nasprotnem postane sklep pravnomočen.

Lahko pa se odločite, da v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa podate predlog za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlogu morate priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravniškem pregledu, če ga niste predložili že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

Sodišče bo pri presoji o vašem predlogu upoštevalo tako vašo osebnost, vaše obnašanje po storjenem prekršku, vse okoliščine pri storjenem prekršku, vašo odgovornost, itd. Če bo ocenilo, da je velika verjetnost, da ne boste ponavljali prekrškov in da boste izpolnili obveznosti, ki vam jih bo naložilo, potem vam lahko ugodi in tedaj bo izreklo preizkusno dobo od 6 do 24 mesecev. Naložilo vam bo dodatne obveznosti, kot so udeležba v edukacijskih delavnicah (običajno zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, drog,..) in/ali v psihosocialnih delavnicah in/ali v programu zdravljenja odvisnosti in/ali udeležbo na tečaju varne vožnje (običajno pri prekrških prehitre vožnje).

Če ste torej uspeli s predlogom za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, potem morate v roku izpolniti obveznosti, ki vam jih je določilo sodišče in ne smete storiti hujšega prekrška. Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, med hujše prekrške pa sodi tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška.

Sodišče vam torej vozniškega dovoljenja ne bo odvzelo, če v preizkusni dobi ne boste storili hujšega prekrška.

Kako pa reagirati v primeru, da prekršek v tem preizkusnem obdobju izvede z vašim osebnim vozilom nekdo od družinskih članov. Če bo globo poravnal nekdo od družinskih članov, se bodo kazenske točke kljub temu vpisale osebi na katero se glasi globa in ne na dejanskega povzročitelja prekrška. Tem zapletom se izognete z vložitvijo Zahteve za sodno varstvo in predložitvijo dokazov, da niste vozili vozila s katerim je bil storjen prekršek. Zoper svoje bližnje se ni potrebno izpovedati, vendar je pametno, da dokazujete svoj zahtevek tudi z izjavo storilca prekrška, čeprav je vaš družinski član. V nasprotnem primeru vam sicer sledi preklic odloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in vaše vozniško dovoljenje bo po sklepu sodišča prenehalo veljati.

Potrudite se, saj lahko prihranite veliko časa in denarnih sredstev, če vam vozniškega izpita ne bo potrebno ponovno opravljati.

Če potrebujete pomoč pri pritožbi zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, pripravo predloga za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja ali pomoč pri nadaljevanju postopka za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nas kontaktirajte preko info@pravnisos.si, pokličite na 051 368 812 ali izpolnite obrazec na »kontaktirajte nas«. Prihranite denar in čas.

Preberi več

Začasni odvzem vozniškega dovoljenja

Začasni odvzem vozniškega dovoljenja in predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja

Do začasnega odvzema vozniškega dovoljenja pride, če je podan utemeljen sum, da ste storili prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisano toliko kazenskih točk, da se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena. Do odvzema vozniškega dovoljenja lahko pride že na kraju kršitve, ko vam policist prepove nadaljnjo vožnjo, vam izreče začasni odvzem vozniškega dovoljenja ter sodišču predlaga izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. O prekršku, ki so ga ugotovili s tehničnimi sredstva ali na drug način, pa ste lahko seznanjeni tudi kasneje in vozniško dovoljenje se vam odvzame s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga izda sodišče na predlog policije oz. prekrškovnega organa.  Vozniško dovoljenje se vam začasno vzame, ko v dveh letih s storitvijo enega ali več prekrškov dosežete ali presežete 18 kazenskih točk in 7 kazenskih točk, če ste voznik začetnik.

Zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja se lahko pritožite v roku 3 dni in smiselno se je odzvati v primeru, če prekrškovni organ ni podal ustreznega predloga, niste storili tega prekrška in imate dokaze zoper sklep. Ugovor ne zadrži izvršitve sklepa oziroma odvzema vozniškega dovoljenja.

Ne glede na vašo odločitev glede pritožbe, vam ostane kljub vsemu možnost, da škodo, ki ste si jo povzročili z izgubo vozniškega dovoljenja, omilite. Na sodišče lahko posredujete tudi predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja.

Predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja se do pravnomočnosti prekrškovnega postopka tj. 8 dni po vročitvi sodbe o prekršku (če ni vložena pritožba), vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Po pravnomočnosti postopka pa predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja vložite pri krajevno pristojnem sodišču po kraju vašega stalnega prebivališča.

Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja se lahko vloži vse dokler traja postopek, vse do pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Predlog mora biti utemeljen, priloženo pa mu mora biti tudi zdravniško spričevalo o uspešno opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. Za pregled so vam na voljo pooblaščeni izvajalci na seznamu pooblaščenih izvajalcev kontrolnih zdravniških pregledov.

Sodišče vam lahko ugodi, če narava in pomen očitane kršitve, vaša osebnost, vaše prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa in je iz zdravniškega poročila razvidno, da ste telesno in duševno zmožni za vožnjo motornih vozil.

Če boste uspeli, boste s strani sodišča prejeli sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, s katerim boste na upravni enoti prevzeli vozniško dovoljenje.

Vendar se postopki za vas pri tej točki še ne končajo, sledi odločanje sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar obravnavamo v naslednjem članku: prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Če potrebujete pomoč pri pritožbi zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, pripravo predloga za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja ali pomoč pri nadaljevanju postopka za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nas kontaktirajte preko info@pravnisos.si, pokličite na 051 368 812 ali izpolnite obrazec na »kontaktirajte nas«. Prihranite denar in čas.

 

Preberi več

Veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku

Spremenjena sodna praksa glede veljavnosti pogodbe

Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku so pogosto tvegane, tako s pravnega kot tudi davčnega vidika. Pogosto se sklepajo z namenom, da se premoženje, ki je predmet teh pogodb, izloči iz dedovanja, kar posledično privede do mnogih sodnih sporov.

Uvodoma vam podajamo njuno definicijo iz Obligacijskega zakonika:

Pogodba o dosmrtnem preživljanju – prvi odstavek 557. člena OZ: »S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.«

Pogodba o preužitku – prvi odstavek 564. člena OZ: »S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.«

Ker je pogodba o preužitku v pogodbenem interesu v bistvenem enaka pogodbi o dosmrtnem preživljanju (razen glede trenutka prehoda lastninske pravice na prevzemnika), so stališča Vrhovnega sodišča v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju pomembni tudi za pogodbo o preužitku.

Vrhovno sodišče je tako v letu 2021 razveljavilo sodbo sodišč prve in druge stopnje in zavzelo stališče, da so pogodbe o dosmrtnem preživljanju veljavne le, če so res aleatorne.  Pogoj aleatornosti pomeni, da mora biti razmerje med dajatvijo preživljalca in dajatvijo preživljanca ob sklenitvi pogodbe neznano. Čeprav preživljalec ob sklenitvi pogodbe ve, kaj bo prejel, ne ve koliko bo dejansko dal ali koliko stroškov in obveznosti bo imel s tovrstno pogodbo, saj smrti preživljanca ni mogoče z gotovostjo napovedati. Vrhovno sodišče je menilo, da omenjeni pogoj v tem primeru ni bil izpolnjen, zato se sporno pogodbo ne more smatrati kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju, temveč kot darilno pogodbo.

Do omenjene sodbe Vrhovnega sodišča (opr. št. II Ips 92/2020 z dne 20. januarja 2021) je namreč veljalo, da naj bi bile pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku vedno aleatorni. Vrhovno sodišče utemeljuje svojo odločitev s tem, da v primeru, ko je že ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju znano, da bo smrt preživljanca nastopila v relativno kratkem času (neizprosna gotovost bližine smrti, ko je bilo le še vprašanje tednov), takšna pogodba ne more biti aleatorna. Razmerje med dajatvijo in protidajatvijo v korist ene stranke je namreč v konkretnem primeru porušeno že ob sklenitvi pogodbe, saj je jasno, da so koristi preživljalca mnogo večje od njegove obveznosti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila po njihovem mnenju le navidezna, v resnici pa sta stranki sklenili darilno pogodbo. V zvezi s tem pa se potem odpira tudi vprašanje prikrajšanja nujnega deleža in vračanja darila v zapuščino, da se bo poplačalo dediče. Seveda se spreminja tudi obdavčitev, saj je obdarjenec obdavčen z davkom na dediščino in darila od vrednosti celotnega premoženja prejetega v dar, razen v primeru, da izpolnjuje zakonske pogoje po oprostitvi. Tudi sicer so pogodbe o preužitku in pogodbe o dosmrtnem preživljanju davčno precej problematične.

Preverite pravne ali davčne posledice, če nameravate skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku, preko info@pravnisos.si, s klicem na 051 368 812 ali preko obrazca na »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente

Ste zamudili rok za oddajo napovedi – možna samoprijava

Če svoj dohodek prejemate v tujini in na FURS-u niste uredili svojega rezidentskega statusa (postali nerezident), ste dolžni dohodek prijaviti slovenskemu davčnemu organu, saj se še zmeraj smatrate za davčnega rezidenta Slovenije. Več o tem kdaj se štejete za rezidenta Slovenije, si lahko preberite v našem članku. Rezident Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine ne samo od dohodkov z virom v Sloveniji, temveč tudi od vseh dohodkov zunaj Slovenije, t.j. od svetovnega dohodka.

Rezidenti Slovenije morajo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja posredovati davčnemu organu sami, kadar jim tak dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka po 58. členu Zakona o davčnem postopku (npr. tuje pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo v tujini).

Rezident mora vložiti napoved za vsako novo davčno leto v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodek iz delovnega razmerja v tujini. Če se vam spremeni višina rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja za več kot 10% ali se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na spremembo višine akontacije za več kot 10%, morate ponovno v 15 dneh oddati novo napoved za odmero akontacije dohodnine. Do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pa je potrebno napovedati neredne dohodke, kot so npr. božičnica, 13. plača, regres in podobno.

Če ste rok zamudili, se lahko samoprijavite in sicer tako, da to opcijo označite na samem obrazcu, ki ga boste izpolnili. Samoprijava se upošteva samo, če jo posredujete najpozneje do:

  • začetka davčnega inšpekcijskega nadzora
  • vročitve odmerne odločbe (odločbe o odmeri dohodnine)
  • začetka postopka o prekršku
  • začetka kazenskega postopka.

Prednost samoprijave je v dejstvu, da ne boste kaznovani za prekršek, res pa je, da boste morali poleg davčne obveznosti poravnati 3% letnih zamudnih obresti.

Na podlagi vaše napovedi vam bo davčni organ izdal odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja oz. iz zaposlitve, ki jo boste morali sami plačevati. Do 31. maja tekočega leta bi vam moral biti izdan tudi informativni izračun dohodnine, kjer se upošteva tudi druge dohodke, prejete iz tujine, ki ste jih napovedali med letom. Veljal bo za odločbo o odmeri dohodnine, če zoper informativni izračun ne boste podali ugovora.

31.7. je rok za oddajo letne napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto, če niste prejeli informativnega izračuna dohodnine ali niste oddali medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine iz delovnega razmerja.

Če ste uveljavili oprostitev iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka že v napovedi za odmero akontacije dohodnine in vam je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, potem bo informativni izračun dohodnine upošteval to oprostitev. Če boste prejeli informativni izračun dohodnine, ki je napačen ali so podatki nepopolni (tudi po vaši krivdi), potem lahko v roku 15 dni od vročitve vložite ugovor, v njem pa morate potem nujno uveljavljati tudi odbitek tujega davka ali oprostitev, da se vam bo upošteval pri izračunu dohodnine na letni ravni.

Dvojno obdavčitev dohodkov iz zaposlitve odpravlja že Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki pravi, da se davki, ki bi jih moral rezident Slovenije plačati od dohodkov iz tujine, zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. Ta zakon se uporablja le, če Slovenija s tujo državo nima sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, drugače se seveda uporablja sporazum.

Če se štejete za dvojnega rezidenta, torej rezidenta dveh držav in po mednarodni pogodbi Slovenija nima pravice do obdavčitve dohodka, potem lahko v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine uveljavite pravico do oprostitve plačila dohodnine v Sloveniji. Če se boste šteli samo za rezidenta druge države po mednarodni pogodbi, v Sloveniji ne boste upravičeni do davčnih olajšav po ZDoh-2.

Več o teh vprašanjih smo vam na voljo na info@pravnisos.si , s klikom na »kontaktirajte nas« ali preko telefona 051 368 812.  Informacije o naših storitvah pravnega, davčnega in poslovnega svetovanja preverite na naši spletni strani www.pravnisos.si.

 

Preberi več

Kdo je lahko vzdrževani družinski član?

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vzdrževani družinski člani

Davčno osnovo lahko zavezanci za dohodnino zmanjšajo za posebno olajšavo za vzdrževanje družinskih članov. Pogosto se sprašujete ali vaš otrok, starš ali zakonec spada mednje oz. ali izpolnjuje pogoje, da ga davčni organi priznajo kot vašega vzdrževanega družinskega člana. Le otroci do 18. leta starosti izpolnjujejo ta pogoj brez omejitev. FURS v navodilih k Vlogi za uveljavljanje posebne olajšave za VDČ razlikuje naslednje kategorije vzdrževanih družinskih članov:

A1 – otrok do 18. leta starosti.

A2 – otrok od 18. do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in ni zaposlen ter ne opravljanja dejavnosti in nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2 razen družinske pokojnine, dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom, štipendije in dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2.

A3 – otrok, ki izpolnjuje pogoje pod oznako A2 in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in to največ za 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za 4 leta od dneva vpisa na podiplomski študij.

A4 – otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in ima po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot starši oziroma posvojitelji ter nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2.

A5 – otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ali pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Olajšava se ne prizna zavezancu, čigar otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. Tedaj se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.

B1 – otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, ne glede na starost.

B2 – otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom socialnem vključevanju invalidov in se ne šola, kadar nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ne glede na starost. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2, razen dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem vključevanju invalidov ter zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Za otroka pod oznako B velja:

– otrok s statusom invalida, ki mu je bil status priznan na podlagi odločbe v skladu z Zakonom o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ima enakovreden status otroku, ki ima status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov.

– olajšava se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka.

Za otroka pod oznako A in B velja:

– lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja;

– vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča;

– druga oseba, če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča.

C – zakonec ali zunajzakonski partner, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za zakonca velja oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Za zakonca velja tudi zunajzakonski partner, če živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

D – starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana in imajo po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa; pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.

E – drug član kmetijskega gospodinjstva, ki pri zavezancu, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Tedaj kot vzdrževani družinski član zavezanca velja tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva.

Vir: FURS

Če med letom niste uveljavljali vzdrževanega družinskega člana kot posebno olajšavo pri izračunu akontacije dohodnine ali pa bi želeli spremeniti podatke, to lahko storite do 5.2. in posebna olajšava se vam bo upoštevala pri informativnem izračunu dohodnine. Seveda to lahko storite tudi kasneje, vendar morate počakati na informativni izračun in nato podati ugovor zoper informativni izračun.

Če potrebujete davčno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite tudi različne storitve pravnega svetovanja ali poslovnega svetovanja ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Kako izseliti najemnika – posodobitev po SZ-1E

Odpoved najemne pogodbe in motenje posesti

Sprašujete se kaj storiti v primeru, da vaš najemnik preneha s plačevanjem najemnine ali obratovalnih stroškov najetega stanovanja. Ker z najemnikom ne morete vzpostaviti dialoga in medsebojnega dogovora, razmišljate o odpovedi najemne pogodbe. Preverite postopek odpovedi najemne pogodbe ter prihodnje ukrepe, v kolikor se najemnik ne bo želel izseliti iz stanovanja. Tudi najemnik lahko odpove najemno pogodbo, ne da bi navajal razloge, vendar se tokrat posvečamo le postopku odpovedi s strani najemodajalca.

Najpogostejši vzrok odpovedi pogodbe je krivdni razlog in sicer neplačevanje najemnin ali ostalih stroškov obratovanja stanovanja v roku, ki je določen z najemno pogodbo.

Krivdne razloge za odpoved pogodbe za najem stanovanja opredeljuje že Stanovanjski zakon, posebej pa lahko razloge za odpoved pogodbe določita tudi stranki v pogodbi.

Če kot lastnik tržnega stanovanja (v nadaljevanju najemodajalec) odpovedujete pogodbo iz krivdnih razlogov, ki niso našteti v 103. členu Stanovanjskega zakona ali razlogov navedenih v pogodbi, boste dolžni najemniku priskrbeti drugo primerno stanovanje.

Najemodajalec ne more odpovedati najemne pogodbe, če najemnik dokaže, da krivdni razlog ni nastal po njegovi krivdi oziroma da ga brez svoje krivde ni mogel odpraviti v danem roku.

Kako se odpove pogodbo in kaj temu lahko sledi?

Najemodajalec mora posredovati pisni opomin najemniku, z opisom kršitve in načinom odprave le te, hkrati pa mu mora ponuditi vsaj 15 dnevni rok za odpravo odpovednega razloga.

Najemodajalec lahko po preteku zastavljenega roka in neizpolnitvi obveznosti najemnika odpove najemno pogodbo, vendar mora kljub vsemu upoštevati vsaj 60 dnevni odpovedni rok, določen v 112. členu Stanovanjskega zakona. Za skrajšanje postopkov pri odpovedovanju najemne pogodbe in izselitvi najemnika pa je pripomogel nov 112a. člen Stanovanjskega zakona, ki pravi, da lahko najemodajalec najemno pogodbo v primeru nastopa krivdnega razloga  iz 4. točke prvega odstavka 103. člena tega zakona  (če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa) odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja, pri čemer je najemno razmerje odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Seveda mora pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik tudi pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 103. člena tega zakona. Če najemnik ne izprazni stanovanja, mora najemodajalec pri sodišču zahtevati izpraznitev stanovanja. Sodišče bo najemniku posredovalo izpraznitveni nalog, na podlagi katerega bo najemnik dolžan izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga ali pa v istem roku ugovarjati zoper ta nalog.

Najemna pogodba se v primeru spora odpoveduje le pred sodiščem, s tožbenim zahtevkom za odpoved najemne pogodbe in zahtevkom za izpraznitev in izročitev stanovanja. Sodišče naj bi spore z najemnimi pogodbami reševalo prednostno. V kolikor bo presodilo v prid najemodajalcu, bo določilo najemniku rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši od 60 dni.

Najemnik se mora zavedati, da je nezakoniti uporabnik najemniškega stanovanja, v kolikor po preteku odpovednega roka, roka za izselitev, ki mu jo je določilo sodišče ali po preteku veljavnosti pogodbe, zaseda stanovanje.

Motenje posesti

Najemodajalec, ki namesto sodne poti, išče pravico sam tako, da zamenja ključavnico na stanovanju, izseli stvari najemniku, nasilno izseli najemnika ali podobno, postopa nezakonito. Najemnik ima pravico, da ga toži za motenje posesti in odvzem posesti. Prav tako ga lahko z zasebno tožbo toži za samovoljo, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

Najemnik je namreč posestnik stanovanja in kot takega ga varuje zakon, zato sodišča v sporih ne preverjajo pravice do posesti in dobrovernosti posestnika, temveč zgolj kdo je zadnji mirni posestnik stanovanja in dejstvo ali je bila njegova posest motena ali odvzeta. Posest namreč ne smemo enačiti s pravico do posesti. Zakon ščiti mirno posest in preprečuje morebitna fizična obračunavanja in ostala protipravna dejanja.

Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

Najemnik, ki se mu posest neupravičeno moti, lahko od najemodajalca zahteva, da naj z motenjem preneha in mu vrne posest na stvari, vzpostavi stanje kakršno je bilo pred motenjem ali odvzemom posesti in povrne morebitno nastalo škodo.

Posegi v posest na nepremičninah so sankcionirani tudi v okviru kazenskega prava, in sicer v okviru kaznivih dejanj kršitve nedotakljivosti stanovanja iz 141. člena Kazenskega zakonika.

Kaj vam svetujemo glede sklepanja najemne pogodbe?

Najemno pogodbo sklenite le z osebo, ki bo na vas naredila dober vtis in jo boste vsaj po dvakratnem srečanju ocenili za zaupanja vredno osebo. Pri izbiri najemnika naj ne pretehta ponujena višina najemnine, temveč raje s pogovori ocenite osebne karakteristike kandidata in njegove finančne zmožnosti odplačevanja najemnine.  Zelo pomembna je vsebina pogodbe, da se čimbolj zaščitite pred morebitnimi nevšečnostmi. Določite dovolj visoko varščino in ustrezne pogoje za njeno vračilo, v prilogi pogodbe pa navedite tudi opremo in dodajte slikovni material.

V kolikor želite postopek odpovedi zaupati našemu pravniku, si zastavljate dodatna vprašanja kako izseliti najemnika, ali celo razmišljate o tem, da bi kljub vsemu pravico vzeli v svoje roke, si pridobite naš pravni nasvet in potem bo odločitev lažja.

Za pravno svetovanje smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, pišite nam na info@pravnisos.si ali nam posredujte vprašanje preko »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Nov vzorec najemne pogodbe po spremembi Stanovanjskega zakona

Spremembe najemnih pogodb

Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki je začel veljati dne 19.6.2021, je prinesel kar nekaj novosti, ki smo jih delno predstavili že v članku https://www.pravnisos.si/objava/kaj-morate-vedeti-o-spremembah-stanovanjskega-zakona/.  Za področje najemnih razmerij je posebej pomembno skrajšanje postopkov pri odpovedovanju najemne pogodbe in izselitvi najemnika, ki ga je prinesel nov 112a. člen Stanovanjskega zakona. Omenjeni člen vsebuje določilo, da lahko najemodajalec najemno pogodbo v primeru nastopa krivdnega razloga  iz 4. točke prvega odstavka 103. člena tega zakona  (če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa) odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja, pri čemer je najemno razmerje odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Seveda mora pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik tudi pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 103. člena tega zakona. Če najemnik ne izprazni stanovanja, mora najemodajalec pri sodišču zahtevati izpraznitev stanovanja. Sodišče bo najemniku posredovalo izpraznitveni nalog, na podlagi katerega bo najemnik dolžan izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga ali pa v istem roku ugovarjati zoper ta nalog.

Novim spremembam zakona smo prilagodili tudi nov vzorec najemne pogodbe, ki ga strankam nudimo brezplačno:

IKONA_PRILOGA_MALA_V1Najemna pogodba za stanovanje – vzorec Pravni SOS_posodobitev

Spremembe pa so se zgodile tudi na področju oddajanja poslovnih stavb in poslovnih prostorov, saj je z uveljavitvijo SZ-1E prenehal veljati Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, kar je prineslo pogodbenim strankam več svobode pri pogodbenem dogovarjanju, zato si zainteresirani preberite tudi naš članek https://www.pravnisos.si/objava/ureditev-najema-poslovnih-prostorov-od-19-6-2021-dalje/.

Za pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Primer daljšega roka za odstop od pogodbe pri prodaju na domu

Kako pomagati starejšim, žrtvam zlorab akviziterjev?

Starejše osebe so pogosto tarča akviziterjev oz. prodajalcev, ki jim storitve ali blago vsiljujejo na njihovem domu, običajno v dopoldanskem času brez prisotnosti svojcev, pri tem pa jih nekateri zavajajo bodisi s ceno izdelkov, kvaliteto, s plačilnimi pogoji ali še čim drugim. Ciljajo na posebej ranljive skupine ljudi, ki trpijo zaradi svojega zdravstvenega stanja, psihofizičnega stanja ali so celo dementni. Po razkritju zlorabe pogosto ostanejo brez pomoči, zato upamo, da bo članek pripomogel k ozaveščanju ljudi, ki jim lahko pomagajo. V nadaljevanju pojasnjujemo možnosti odstopa od pogodbe, če se prodaja storitve oz. blago na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov podjetja, predstavili pa bomo tudi ravnanje prodajalca, ki podaljša rok za odstop od pogodbe.

Zakon o varstvu potrošnikov določa v 43.č členu, da ima potrošnik pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, pravico da v roku 14 dneh odstopi od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Obstajajo tudi izjeme, ko potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe, razen če sta se stranki drugače dogovorili, kot je to primer pri blagu, ki je narejeno po natančnih navodilih potrošnika, pri hitro pokvarljivem blagu in drugih primerih, določenih v 43. č členu.

Če podjetje potrošniku ne poda informacij o pravici do odstopa od pogodbe iz 4. točke prvega odstavka 43.b člena tega zakona (pogojih, rokih, postopkih za uveljavljanje pravice, obrazcem za odstop od pogodbe) preden ga pogodba ali ponudba zavezuje, je rok za odstop od pogodbe 12 mesecev.

Ker so potrošniki lahko zavedeni s strani ponudnikov, z obljubo npr. da jim blago izročajo v brezplačno eno ali dvomesečno uporabo, pogosto podpisujejo dokumente ne da bi se seznanili z njeno vsebino in tako nehote podpišejo kupoprodajno pogodbo. Običajno so na drugi strani z drobnejšim tiskom opredeljeni splošni pogoji poslovanja, vključno z informacijo o odstopni pravici. Informacijo o dejanskem nakupu prejmejo šele po izvršenem prvem obroku plačila, ko je 14 dnevni rok že zamujen in je zamujena priložnost za odstop od pogodbe.

V tem primeru bi vas radi opozorili na napake tovrstnih prodajalcev – akviziterjev, da strankam običajno ne izročijo tudi obrazca za odstop, ki ga s pravilnikom predpisuje minister, pristojen za gospodarstvo. Če tega potrošnik ni prejel, gre za kršitev 4. točke prvega odstavka 43.b člena, kar pomeni, da je rok za odstop od pogodbe 12 mesecev. Oškodovan potrošnik bo tako podal odstopno izjavo pravočasno, če jo pošlje v roku, določenem za odstop od pogodbe, v primeru manjkajočega obrazca v roku 12 mesecev.

Oškodovan potrošnik lahko pošlje odstopno izjavo podjetju z ustreznim obrazcem za uveljavitev pravice potrošnika do odstopa od pogodbe (Obr. OP) ali z nedvoumno izjavo o odstopu od pogodbe, podjetje pa mu mora nemudoma oz. najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe vrniti vsa prejeta plačila.  Če je potrošnik blago že prejel in odstopi od pogodbe, mora blago vrniti nemudoma oz. najpozneje v 14 dneh od obvestila podjetju, da odstopa od pogodbe, razen če podjetje ponudi, da samo prevzame blago. Potrošnik je dolžan kriti samo stroške vračila blaga, izjema je le v primeru, če je prodajalec v pogodbi zagotovil prevzem blaga na svoje stroške ali o teh stroških sploh ni informiral potrošnika.

Če so starejši sami, bi jim priporočali, da se v primeru tovrstnih zlorab obrnejo na društvo upokojencev in preverijo ali pri njih deluje projekt Starejši za starejše, kjer vitalnejši starejši pomagajo bolj onemoglim. Za svetovanje lahko pokličejo tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije ali obvestijo Tržni inšpektorat.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preberi več

Ureditev najema poslovnih prostorov od 19.6.2021 dalje

Razveljavitev Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih

Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki je začel veljati dne 19.6.2021, je v 52. členu prinesel določbo na podlagi katere z dnem uveljavitve te novele preneha veljati Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.

Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (sprejet 1974) je torej do 19.6.2021 podrobno urejal poslovni najem, po njegovi razveljavitvi pa morajo najemodajalci in najemniki pri sklepanju najemnih razmerij uporabljati Obligacijski zakonik (OZ), zlasti določbe glede zakupne (najemne) pogodbe. Za sklenjena najemna razmerja pred sprejetjem novele, torej pred 19.6.2021, pa se še vedno uporablja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP).

Razveljavitev ZPSPP, ki je bil zastarel in zlasti do najemodajalcev problematičen, je prinesel strankam večjo svobodo pri urejanju medsebojnih najemniških razmerij, ker pa mnoge podrobnosti poslovnega najema več ne ureja zakonodaja, mora pogodba poskrbeti za podrobnejšo opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank, plačilnih rokov, odpovednega roka, itd.

Z razveljavitvijo ZPSPP tako več ne veljajo določbe glede minimalnega enoletnega odpovednega roka, odpovedovanje najemne pogodbe preko sodišča, možnost da pogodba za določen čas postane pogodba za nedoločen čas, itd.

Novela stanovanjskega zakona je prinesla olajšanje najemodajalcem pri odpovedovanju najemne pogodbe tako pri stanovanjih kot tudi pri poslovnih prostorih. Za poslovne prostore in stavbe se torej ne odpoveduje pogodbe več preko sodišča, temveč z vročitvijo odpovedi nasprotni stranki. Pogodba preneha veljati s potekom pogodbenega ali zakonskega roka. Posredovanje sodišča je potrebno v primeru, da najemnik ne želi zapustiti najemnih prostorov.

Za pomoč pri pripravi najemne pogodbe za poslovne stavbe ali poslovne prostore ter druga pravno-davčna vprašanja smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali preko mobilnega telefona 051 368 812.

Preberi več

Kaj morate vedeti o spremembah Stanovanjskega zakona

Novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E) 

Novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki je začela veljati v mesecu juniju 2021, je prinesla kar nekaj sprememb na področju upravljanja večstanovanjskih stavb, sprejemanja odločitev etažnih lastnikov in možnosti elektronskega glasovanja etažnih lastnikov. Na novo uvaja javni najem stanovanj, ki ga začne izvajati Stanovanjski sklad RS po 1.1.2022 in sicer na način, da najame na trgu stanovanja in jih ponudi v podnajem po neprofitni najemnini. Spreminja se tudi določanje vrednosti neprofitnim stanovanjem in še marsikaj, v tem članku pa obravnavamo področja, za katera menimo, da so doslej povzročala v praksi največ težav.

Opravljanje dejavnosti v stanovanju

S spremembo stanovanjskega zakona je za opravljanje dejavnosti v stanovanju potrebno soglasje solastnikov, z več kot tremi četrtinami solastniških deležev (doslej je veljalo več kot polovico), vključno s soglasjem lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo s stanovanjsko enoto. Etažni lastnik mora ob začetku opravljanja dejavnosti v stanovanju obvestiti tudi upravnika. Ob prenosu lastninske pravica se soglasje ne prenaša na novega lastnika. Enake obveznosti za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti veljajo tudi za najemnika, ki poleg tega potrebuje tudi pisno dovoljenje lastnika stanovanja.

Soglasje etažnih lastnikov o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja

Za odločanje o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanje, se ohranja soglasje več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Po novem pa za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, zadošča že soglasje več kot tri četrtine solastniških deležev in ne soglasje vseh etažnih lastnikov. Etažni lastnik lahko v primeru sklepov, ki so bili veljavno sprejeti z več kot tri četrtine solastniških deležev, poda predlog sodišču, da v nepravdnem postopku razveljavi sklep o odločitvi. Sodišče bo v tem primeru upoštevalo porazdelitev bremen za etažne lastnike, ki se z odločitvijo niso strinjali, v primeru gradbenih del na skupnih delih večstanovanjske stavbe pa upošteva tudi vpliv posega na poslabšanje posameznega dela tistega etažnega lastnika, ki izpodbija odločitev. Če pa etažni lastniki, ki so sprejeli sklep, v celoti krijejo stroške tega posega, etažni lastnik sklepa ne more izpodbijati iz tega razloga.

Soglasje vseh etažnih lastnikov je potrebno za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Če to soglasje ni doseženo, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da se o poslu odloči preko sodišča v nepravdnem postopku. Pri odločanju mora sodišče upoštevati vrsto posla, porazdelitev bremen in posledice za tiste etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali.

Odpoved najemne pogodbe

Sprememba Stanovanjskega zakona je prinesla tudi skrajšanje odpovednih rokov za najemne pogodbe, tako lahko najemnik brez navajanja razlogov odpove pogodbo z 60 dnevnim odpovednim rokom, če le-ta ni drugače dogovorjen v najemni pogodbi. Tudi lastnik stanovanja lahko odpove najemno pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 60 dni. Če najemno pogodbo presoja sodišče in določi rok za izselitev, le ta po uveljavljenih spremembah ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni.

Za skrajšanje postopkov pri odpovedovanju najemne pogodbe in izselitvi najemnika pa je pripomogel nov 112a. člen Stanovanjskega zakona, ki pravi, da lahko najemodajalec najemno pogodbo v primeru nastopa krivdnega razloga  iz 4. točke prvega odstavka 103. člena tega zakona  (če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa) odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja, pri čemer je najemno razmerje odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Seveda mora pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik tudi pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 103. člena tega zakona. Če najemnik ne izprazni stanovanja, mora najemodajalec pri sodišču zahtevati izpraznitev stanovanja. Sodišče bo najemniku posredovalo izpraznitveni nalog, na podlagi katerega bo najemnik dolžan izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga ali pa v istem roku ugovarjati zoper ta nalog.

Za pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

Preberi več