Uncategorized Archives | Pravni SOS

Nova EU pravila za turistične pakete in povezane potovalne aranžmaje

Večja  zaščita potnikov po novih EU pravilih

Začela so veljati nova EU pravila pri prodaji turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev, kar prinaša kupcem večjo varnost od 1.7.2018 naprej. Potnikom bodo morale biti zagotovljene jasnejše informacije, zagotovljeno povračilo denarja in zagotovljena vrnitev domov, kljub stečaju organizatorja potovanja, večje pravice pri odstopu od potovanja, itd.. Nova pravila se prilagajajo spremembam, ki jih prinaša spletna rezervacija potovanj, vključujoč različne ponudnike, od letalskih prevoznikov do ponudnikov nastanitev na istem spletnem mestu ali povezanih spletnih mestih.

Kombinacija potovalnih storitev je turistični paket v smislu zakona, ki ureja varstvo potrošnikov in zagotavlja naslednje pravice:

– Potrošniki prejmejo vse bistvene informacije o turističnem paketu pred sklenitvijo pogodbe o paketnem potovanju.

– Za ustrezno izvedbo vseh potovalnih storitev, vključenih v pogodbo, je vedno odgovorno vsaj eno podjetje.

– Potrošniki prejmejo telefonsko številko za nujne primere ali podatke o kontaktni točki, prek katere lahko pridejo v stik z organizatorjem potovanja ali potovalno agencijo.

– Potrošniki lahko z obvestilom v razumnem roku in ob plačilu morebitnih dodatnih stroškov turistični paket prenesejo na drugo osebo.

– Cena turističnega paketa se lahko poveča le, če nastanejo posebni stroški (na primer cene goriva) in če je to izrecno določeno v pogodbi, v nobenem primeru pa ne pozneje kot 20 dni pred začetkom turističnega paketa. Če se cena poviša za več kot 8 odstotkov cene turističnega paketa, lahko potrošnik odstopi od pogodbe. Če si organizator potovanja pridržuje pravico do povišanja cene, ima potrošnik pravico do znižanja cene, če pride do znižanja zadevnih stroškov.

– Potrošniki lahko odstopijo od pogodbe brez plačila kakršne koli odstopnine in prejmejo celotno povračilo vseh plačil, če se je znatno spremenil kateri od bistvenih elementov turističnega paketa razen cene. Če podjetje, odgovorno za turistični paket, turistični paket pred njegovim začetkom prekliče, so potrošniki upravičeni do povračila plačil, kadar je to ustrezno, pa tudi do povrnitve škode.

– Potrošniki lahko v primeru izrednih okoliščin odstopijo od pogodbe pred začetkom turističnega paketa brez plačila kakršne koli odstopnine, na primer, če v kraju potovanja nastanejo resne varnostne težave, ki bi verjetno vplivale na turistični paket.

– Poleg tega potrošniki lahko odstopijo od pogodbe kadar koli pred začetkom turističnega paketa proti plačilu ustrezne in upravičene odstopnine.

– Če bistvenih elementov turističnega paketa po njegovem začetku ni mogoče zagotoviti v skladu z dogovorom, je treba potrošniku brez dodatnih stroškov ponuditi primerne nadomestne aranžmaje. Potrošniki lahko brez plačila kakršne koli odstopnine odstopijo od pogodbe, kadar storitve niso izvedene v skladu s pogodbo in to znatno vpliva na izvedbo turističnega paketa ter organizator potovanja težave ne odpravi.

– Potrošniki so upravičeni tudi do znižanja cene in/ali povrnitve škode, kadar potovalne storitve niso izvedene ali so neustrezno izvedene.

– Če je potrošnik v težavah, mora organizator potovanja zagotoviti pomoč.

– Če ima organizator potovanja ali prodajalec potovanja, kadar zagotavlja jamstvo v primeru likvidnostnih težav, likvidnostne težave, se plačila povrnejo. Če ima organizator potovanja ali prodajalec potovanja, kadar zagotavlja jamstvo v primeru likvidnostnih težav, likvidnostne težave po začetku turističnega paketa in je v turistični paket vključen prevoz, se zagotovi povratek potrošnikov. XY je jamstvo v primeru likvidnostnih težav zagotovil pri YZ (subjekt, ki zagotavlja jamstvo v primeru likvidnostnih težav, npr. jamstvena shema ali zavarovalnica). Če se izvedba storitev zavrne zaradi likvidnostnih težav XY, se potrošniki lahko obrnejo na ta subjekt ali po potrebi na pristojni organ (kontaktni podatki, vključno z imenom, naslovom, elektronskim naslovom ter telefonsko številko).

Kaj tvori turistični paket?

Če najpozneje v 24 urah po prejemu potrditve rezervacije od podjetja XY sklenete pogodbo s podjetjem AB, se bo potovalna storitev, ki jo zagotavljata XY in AB, štela za turistični paket v smislu zakona, ki ureja varstvo potrošnikov. Zato boste upravičeni do vseh pravic EU, ki veljajo za turistične pakete. Podjetje XY prevzema polno odgovornost za ustrezno izvedbo turističnega paketa v celoti. Kot primer naj navedemo rezervacijo letalskega leta na spletni strani letalskega prevoznika, ki na isti strani hkrati ponuja tudi hotelsko ali drugo namestitev drugega ponudnika. Letalska družba je odgovorna za omenjeni turistični paket in vam mora v primeru težav z namestitvijo zagotoviti nastanitev dogovorjene ali višje kakovosti.

Kdaj govorimo o povezanem potovalnem aranžmaju?

Če pa smo na spletni strani letalske družbe kupili vozovnico letalskega prevoznika in bili povabljeni na drugo spletno stran, da rezerviramo npr. namestitev in smo to storili v 24 urah, govorimo o povezanem potovalnem aranžmaju. Nova direktiva zahteva, da je stranka jasno obveščena o tem, da let in namestitev nista povezana v turistični paket, kar pomeni, da letalska družba ne bo odgovarjala za storitev namestitve.

Naše omrežje pravnih in davčnih nasvetov vam želi prijetno potovanje, če pa potrebujete pravni nasvet ali pravno pomoč nas pokličite na 051 368 812, pišite na info@pravnisos.si ali pošljite obrazec preko »kontaktirajte nas«.

Preberi več

FURS tudi s primeri pojasnjuje obdavčitev poslovanja s kriptovalutami

Četrta izdaja davčne obravnave virtualnih valut

Finančna uprava Republike Slovenije je objavila 4. izdajo davčne obravnave virtualnih valut, v kateri natančneje pojasnjuje v katerih primerih bi davčni organ dohodke iz poslovanja z virtualnimi valutami opredelil kot dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, kot dohodke iz dejavnosti ali kot druge dohodke po ZDoh-2.

Na voljo so vam pojasnila davčne obravnave virtualnih valut (kriptovalut), ki odpravljajo dileme, na katere smo tudi sami opozorili v članku, objavljenem na omenjeno tematiko. Da je javnost čim bolje in čim bolj nepristransko obveščena o teh pojasnilih, vam v nespremenjeni obliki posredujemo objavljene primere obdavčevanja kriptovalut, ki jih je FURS objavil na svoji spletni strani. Do celotnega objavljenega gradiva imate dostop tudi na povezavi, objavljeni na koncu tega članka.

FURS je prav tako objavil splošne kriterije, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti in to so:

  1. večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
  2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
  3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
  4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
  5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,
  6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Dodatno pojasnjujejo naslednje: » Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto. Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti.«

Navajamo primere iz dokumenta »Sprememba dokumenta Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS (Podrobnejši opis)«:

  1. Fizična oseba je del svojih prihrankov vložila v nakup virtualnih valut. Z virtualnimi valutami je aktivno dnevno oziroma tedensko trgovala, kar se je odrazilo v 107. trgovalnih dneh in v 1.020 naročilih nakupov in prodaj, ki jih je oseba opravila v obdobju enega leta. Vrednost vseh izvedenih transakcij na trgih virtualnih valut je v tekočih cenah, presegla 1 mio €, povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju pa znaša 200.000 €.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, število realiziranih naročil, ki jih je zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij tem obdobju, ter povprečna vrednost portfelja virtualnih valut kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

  1. Fizična oseba aktivno trguje na trgih virtualnih valut. V obdobju enega leta je tako na teh trgih imela 103 trgovalne dneve. Povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju je znašala 210.000 €. Hkrati je fizična oseba del (neformalno) organizirane skupine ljudi, ki si je načrtno razdelila posamezne delovne naloge (npr. spremljanje posameznih segmentov trga virtualnih valut). Med seboj si izmenjujejo pridobljena znanja, podatke in informacije oziroma na drug način (poslovno) sodelujejo z namenom doseganja dobičkov pri trgovanju.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, povprečna vrednost portfelja virtualnih valut in obstoj organizacijske strukture namenjene doseganju večje uspešnosti pri trgovanju, kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

  1. Fizična oseba trguje na borzah. V obdobju enega leta je na borzah virtualnih valut izvedla 1.080 naročil poslov. Skupna vrednost vseh transakcij fizične osebe na trgih virtualnih valut presega 1 mio €. Oseba vlaga oziroma investira v specializirano računalniško in drugo opremo in/ ali v pridobivanje informacij, znanj in poslovnih povezav za namene trgovanja z virtualnimi valutami.

Število realiziranih naročil, ki jih je davčni zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij v obdobju enega leta, ter vlaganja v opremo in/ali v pridobivanje informacij za namene trgovanja kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

V primerih od 1 do 3 ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba mora najkasneje, ko so razvidne okoliščine trajnega, rednega trgovanja, registrirati ustrezno dejavnost, dokumentirati svoje poslovne dogodke in voditi ustrezne poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi.

  1. Fizična oseba je v letu 2015 kupovala virtualne valute. Skupna vrednost nakupov v letu 2015 je znašala 50.000 €. Opravila je več kot 950 naročil nakupov virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvedla naročila, pa je presegalo eno tretjino leta. S kupljenimi virtualnimi valutami fizična oseba v naslednjih dveh letih ni trgovala. Držala jih je v lasti kot naložbo. V letu 2018 je fizična oseba virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je znašala 250.000 €, pri tem je opravila 985 naročil prodaj virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvajala ta naročila, pa je bilo večje od 100.

Fizična oseba v obravnavanem primeru ni opravljala dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, kljub temu, da je v letu 2015 opravila večje število naročil nakupov virtualnih valut (950) v razdobju ene tretjine leta in v letu 2018 opravila 985 naročil za prodajo v obdobju ene tretjine leta. Fizična oseba je v letu 2015 opravila nakupe virtualnih valut, čez dve leti, to je v letu 2018, pa je slednje prodala, kar pomeni, da fizična oseba trgovanja ni izvajala aktivno (v letu 2016 in 2017 ni ne kupovala niti prodajala), kar bi lahko nakazovalo na opravljanje dejavnosti. Nakupe virtualnih valut ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne investicije. Vrednost realiziranih naročil virtualnih valut v obdobju leta 2018 je znašala 250.000 €, kar pa se skupaj z ostalimi okoliščinami, ne prepozna, da gre za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami,

  1. Fizična oseba je v letu 2017 investirala 500.000 € v kriptografske žetone. Nakupe je opravila z 20 naročili v desetih trgovalnih dneh. Po nekaj mesecih je fizična oseba kupljene kriptografske žetone prodala in pri tem iztržila 1.500.000 €. Prodaje je izvedla v 10 trgovalnih dneh z 20 naročili. Drugih nakupov in prodaj virtualnih valut fizična oseba ni opravila. Za realizacijo navedenega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj.

V obravnavanem primeru fizična oseba ni opravljala dejavnosti trgovanja s kriptografskimi žetoni, čeprav predstavlja vrednost poslov sklenjenih pri trgovanju z njimi v obdobju enega leta večjo vrednost (2.000.000 €) in povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu znaša 1.000.000 €. Tega pa fizična oseba ni dosegla z večjim številom realiziranih naročil, saj je slednje izvedla samo v okviru 40 naročil v 20 trgovalnih dneh, kar pomeni, da trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig. Poleg tega fizična oseba za realizacijo tega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj ter nakupe in prodaje je izvedla samostojno.

  1. Fizična oseba tekom celega leta doseže dohodek iz rudarjenja virtualne valute v višini 3.000 €, npr. 250 € mesečno. Računalnik, ki je dovolj zmogljiv tudi za rudarjenje, uporablja ga pa tudi za osebne potrebe, je kupila sama. Fizična oseba ni vlagala sredstev v namensko opremo in druga sredstva za opravljanje dejavnosti ter ni vlagala sredstev v pridobivanje informacij, znanj in tehnologij. Rudarjenje je izvajal sama in ne v neki organizacijski strukturi, kjer je obstajala delitev dela med več osebami.

V obravnavanem primeru se dohodek, ki ga fizična oseba v obliki virtualne valute pri kreiranju oz. »rudarjenju«, obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in ne gre za opravljanje dejavnosti. Fizična oseba sredstev ni vlagala za nakup namenske opreme za rudarjenje, prav tako ni vlagala sredstev za pridobitev znanja oziroma za izobraževanje s področja rudarjenja virtualnih valut.

  1. Fizična oseba na leto doseže dohodek iz rudarjenja virtualnih valut v višini 24.000 €. Fizična oseba v koledarske letu rudari kontinuirano in samostojno tekom celega leta. Veliko svojega časa nameni spremljanju stanja na trgu in profitabilnosti rudarjenja posamezne virtualne valute. Za potrebe rudarjenja je vložila sredstva za nakup namenske opreme, računalnika, ki je dovolj zmogljiv za rudarjenje. Poleg tega je fizična oseba vlagala sredstva za pridobivanje informacij ter za izobraževanje in to tudi s pridom uporabljala pri rudarjenju.

V obravnavanem primeru je na podlagi opisanih dejstev in okoliščin mogoče opredeliti, da fizična oseba opravlja dejavnost rudarjenja virtualnih valut, ker rudari kontinuirano, neodvisno in samostojno tekom celega leta, pri tem je znesek narudarjenih virtualnih valut znaten. Poleg tega je fizična oseba z namenom, da je učinkovitejša pri tem vlagala sredstva v nakup namenske opreme ter za pridobivanje informacij in slednje tudi uporablja pri rudarjenju oz. doseganju dohodka v obliki virtualnih valut.

V povezavi s primeri rudarjenja oziroma potrjevanja transakcij (v nadaljnjem besedilu: rudarjenje) kot tudi v primeru trgovanja z virtualnimi valutami izpostavljamo, da za opredelitev narave dohodka ni relevantna starost posameznika, saj se dohodek za namene obdavčitve obravnava po vsebini in ne glede na lastnosti ekonomskega nosilca. Prav tako ni relevantno, na kakšen način je posameznik prišel do lastništva računalnika oziroma s kakšnim namenom je bil nabavljen računalnik, s katerim se rudari, pomemben je namen, za katerega se uporablja.

  1. Fizična oseba je narudarila virtualno valuto, ki je bila v trenutku, ko je bila narudarjena vredna 1.000 €. Čez pol leta je ta fizična oseba virtualno valuto prodala za 1.300 €.

a) V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenja ne opravlja v okviru dejavnosti, se doseženi dohodek pri kreiranju oziroma rudarjenju virtualnih valut obdavči v skladu z ZDoh-2 kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Ob odsvojitve take virtualne valute pa se dohodnine ne plača na podlagi 1. točke 32. člena ZDoh-2.

b) V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenje opravlja v okviru dejavnosti, se narudarjena virtualna valuta v celoti šteje za prihodek iz dejavnosti. Do odsvojitve in ob odsvojitvi virtualne valute se morebitni prihodki oziroma odhodki vključujejo v davčno osnovo po splošnih pravilih za obdavčitev dejavnosti, torej v odvisnosti od računovodske obravnave poslovnih dogodkov.

  1. Fizična oseba, posrednik oziroma upravljalec trguje z virtualnimi valutami za račun drugih oseb – naročnikov oziroma vlagateljev. Svoje storitve posrednik naročnikom zaračunava bodisi v obliki provizije od posla bodisi na drug način.

Kadar fizična oseba proti plačilu (v kateri koli obliki) trguje z virtualnimi valutami in/ali izvaja druge sorodne storitve za račun tretjih oseb, gre za opravljanje dejavnosti posredništva. Dohodek posrednika je plačilo za opravljeno storitev in ne dobiček, dosežen s trgovanjem z virtualnimi valutami.

  1. Mama, ki ni vešča trgovanja z virtualnimi valutami, naroči sinu, ki je tega vešč, naj ji za 1.000 € na borzi kupi virtualne valute kot naložbo. Sin slednje kupi v svojem imenu in za tuj račun. Pri tem tudi sam občasno, 80 dni v letu, vlaga v nakup virtualnih valut z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu. Izvede 700 naročil nakupov in prodaj v letu, povprečna vrednost njegovega portfelja je 30.000 €.

V obravnavanem primeru ne gre za opravljanje dejavnosti posredništva, saj sin nakupov in prodaj za tretje osebe ne izvaja trajno, kontinuirano, proti plačilu, …. Svoje storitve tudi ne ponuja na trgu. Prav tako sin ne opravlja dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, ne glede na to, da sam v svojem imenu in za svoj račun opravi v davčnem letu večje število nakupov in prodaj virtualnih valut, vendar z njimi aktivno ne trguje, prav tako tega ne izvaja kontinuirano, kar se odraža v manjšem številu trgovalnih dni.

Pri presoji, ali gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti posredovanja, se primarno izhaja iz splošnih predpostavk dejavnosti, pri tem pa so poleg splošnih okoliščin trgovanja pomembne še posebne okoliščine, kot je upravljanje s sredstvi tretjih oseb in npr. oglaševanje opravljanja dejavnosti trgovanja.

  1. Kako so obdavčeni »airdropi«, kjer se v zameno za hrambo določenih virtualnih valut prejme določena količina druge virtualne valute? Kako se davčno obravnava Bitcoin Cash, Bitcoin Gold itd. pri razcepitve Bitcoin, ki so jih prejeli imetniki?

Dohodek, ki ga doseže fizična oseba na podlagi t.i. “airdropov”, kjer se v zameno za lastništvo oziroma hrambo določene virtualne valute prejme določena količina druge virtualnih valute, ali Bitcoin Cash, Bitcoin gold, ki ga imetnik Bitcoina prejme ob njegovi razcepitvi, se po 105. členu ZDoh-2 šteje za drug dohodek, od katerega se izračuna in plača dohodnine po stopnji 25 %, če ga fizična oseba ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. Višina dohodka v evrih se določi upoštevaje vrednost “airdropa” oz. virtualne valute v evrih v času, ko je ta prejet.

Po 15. členu ZDoh-2 se obdavčujejo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi

V kolikor zavezanec prejme enoto virtualne valute na podlagi »airdropa« v okviru opravljanja dejavnosti, vrednost tako prejete virtualne valute povečuje davčno osnovo (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma davka od dohodkov pravnih oseb. Povečuje jo skladno s pravili računovodske obravnave.

 

Celotna 4. izdaja dokumenta FURS-a, ki se nanaša na obdavčitev virtualnih valut (kriptovalut), vam je na voljo na naslednji povezavi:

http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_drugi_dohodki/novica/sprememba_dokumenta_davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_po_zdoh_2_zddpo_2_8064/

V kolikor potrebujete pravno ali davčno pomoč smo vam na voljo preko telefona 051 368 812, info@pravnisos.si ali kliknite na »kontaktirajte nas«.

Preberi več

ODZIV NOTARSKE ZBORNICE SLOVENIJE NA GRADBENI ZAKON

NOTARJI SO OPOZORILI NA TEŽAVE

Notarska zbornica Slovenije se je na novinarski konferenci odzvala na določbe Gradbenega zakona, po katerem morajo notarji preveriti, ali je za določen objekt izdano gradbeno dovoljenje in ali je v zemljiški knjigi vpisana določena zaznamba o prepovedi. To jim nalaga Gradbeni zakon, ki se je začel uporabljati od 1.6.2018.

Prvi odstavek 93. člena namreč določa, da so za nedovoljen objekt in neskladno uporabo objekta prepovedana naslednja dejanja:

  1. izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,
  2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
  3. uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti,
  4. promet z njimi ali zemljišči, na katerih so,
  5. overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter
  6. določitev hišne številke.

Zakon določa obveznost, da upravljavci, notarji, pooblaščeni inženirji s področja geodezije in druge osebe javnega in zasebnega prava in drugi organi, pristojni za izvajanje zgoraj naštetih dejanj, pred izvedbo le teh preverijo, ali gre za dovoljen objekt in ali gre za skladno uporabo objekta.

Notarji morajo torej pred izvedbo overitve pogodb, sklepanju pravnih poslov, sklenitvi kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov, preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o prepovedi.

Stališče Notarske zbornice Slovenije je, da omenjenega preverjanja ne morejo ustrezno izvajati, ker niso vzpostavljene ustrezne javne evidence, zato menijo, da se jim lahko naloži omenjena odgovornost le v primeru, da le te obstajajo oz. da upravna enota potrdi ali je za konkreten objekt potrebno gradbeno dovoljenje ali ne.

V kolikor notarji menijo, da bo po 1. juniju sklepanje poslov zelo oteženo in celo tvegano, potem bo zanimivo spremljati omenjeni zaplet v praksi in le upamo lahko, da pri tem ne bodo oškodovane stranke.

Če se znajdete v problemih s področja gradbene zakonodaje, poiščite pravno pomoč pri nas in sicer pokličite na 051 368 812 ali pošljite povpraševanje preko obrazca »kontaktirajte nas« oz. na info@pravnisos.si.

Preberi več

Nekatere novosti iz Gradbenega zakona

Kako bomo pridobivali dovoljenje, gradili ali legalizirali po novem?

Gradbeni zakon se je začel uporabljati s 1.6.2018 in prinaša nekaj novosti, ki lahko pospešijo proces pridobivanja gradbenega dovoljenja, povečajo varnost kupcem novih nepremičnin ter omogočajo legalizacijo nedovoljenih objektov.

Kaj se je torej bistvenega spremenilo v primerjavi s prejšnjo zakonodajo na tem področju:

 

PRIDOBIVANJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

  • Pred začetkom gradnje lahko pridobite zavezujočo predodločbo pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki vam bo služila kot informacija ali bo lahko pridobljeno gradbeno dovoljenje.
  • Doseganja soglasja nadomeščajo mnenja, na podlagi katerih upravni organ za gradbene zadeve odloča o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Mnenjedajalec mora mnenje izdati v 15 dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Pri nepopolni zahtevi za izdajo mnenja mnenjedajalec zahteva dopolnitev v desetih dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna. Mnenje je lahko pozitivno ali negativno, nemogoče pa bo z njim zavlačevati.
  • Spreminja se postopek izdaje gradbenega dovoljenja, poenostavlja se tudi postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje bo mogoče dobiti tudi po skrajšanem postopku, če bo investitor predložil vso potrebno dokumentacijo, mnenja in dokaze. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje bosta odslej združena v en postopek.
  • Ne bo pa vam potrebno pridobivati gradbenega dovoljenja za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, vzdrževanje objektov in za rušitev. Objekt lahko odstranite že na podlagi prijave začetka gradnje, kar precej odstopa od prvotne zakonodaje, ko ste morali za omenjeni poseg pridobiti gradbeno dovoljenje.
  • Gradbeno dovoljenje vam bo prenehalo veljati, če v roku petih let od pravnomočnosti dovoljenja kot investitor ne boste vložili popolne prijave začetka gradnje.

 

NADZOR

  • Opredeljena je vloga in odgovornost investitorja, projektanta, nadzornika in izvajalca. Za nadzor nad gradnjo bo skrbel nadzornik, ki bo moral biti pooblaščeni arhitekt ali inženir.
  • Za nadzor nad gradnjo, za katero ni predpisano gradbeno dovoljenje, bodo pristojne občine, v prehodnem obdobju jim bodo lahko pomagali tudi gradbeni inšpektorji.

 

POSTOPEK LEGALIZACIJE

  • Pri legalizaciji neskladnega objekta, zgrajenega pred uveljavitvijo zakona, pri katerem so odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na zakon dopustna, vložimo zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Če pa objekt presega dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja po tem zakonu ali če je objekt nelegalen, morate v petih letih od uveljavitve zakona vložiti zahtevo za njegovo legalizacijo.
  • Če so bili nelegalni objekti zgrajeni pred letom 1998, je mogoče dobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja.
  • Legalizacija pa ni mogoča za objekte, ki so bili zgrajeni po 30. aprilu 2004, če ima objekt vpliv na okolje ali če gre za objekt, za katerega je obvezna presoja sprejemljivosti.

 

POSEBNE PREPOVEDI

Za nedovoljeni objekt ali neskladno uporabo objekta bodo veljale nekatere prepovedi:

  • izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,
  • vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
  • uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti,
  • promet z njimi ali zemljišči, na katerih so,
  • overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih,
  • najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter
  • določitev hišne številke.

 

Prepovedi se bodo odredile z odločbo in ustrezne osebe (upravljavci, notarji, pooblaščeni inženirji in druge pristojne osebe) bodo morale pred izvedbo dejanj preveriti ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o zgornji prepovedi. Zemljiškoknjižno sodišče mora po uradni dolžnosti vpisati v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi, kar bo zagotovo vplivalo na večjo varnost v prometu z nepremičninami.

Če potrebujete našo pravno ali davčno pomoč na področju nepremičnin, kliknite na »Kontaktirajte nas«, pišite na info@pravnisos.si ali nas pokličite na 051 368 812.

 

Preberi več

Kdaj moramo imenovati Pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov (DPO)?

25.5.2018 – rok v katerem ste morali nekateri že imenovati pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov

Verjetno se mnoga podjetja/institucije v zadnjem času ukvarjajo z dilemo, ali so dolžna imenovati pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov. V spodnjem članku povzemamo pojasnila iz Smernic o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov, ki definirajo osnovne pogoje pod katerimi so podjetja/institucije to dolžna storiti.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (angl. kratica GDPR) ob imenovanju pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov določa obvezo, da se do 25.5.2018 javno objavi kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov ter njegove kontaktne podatke sporoči ustreznim nadzornim organom, v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec.

Pri objavi kontaktnih podatkov pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (v nadaljevanju pooblaščenec) na spletni strani ni potrebno objaviti imena in priimka pooblaščenca, temveč samo kontaktni e-poštni naslov npr. DPO@……………… , medtem ko morate informacijskemu pooblaščencu poleg kontaktnih podatkov posredovati še ime in priimek pooblaščenca ter podatke o družbi, ki je pooblaščenca imenovala.

GDPR določa kriterije za podjetja ali institucije, ki morajo imenovati pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov (angleški izraz– data protection officer oz. DPO). Pooblaščenec opravlja nadzor nad skladnostjo obdelave osebnih podatkov z zakonodajo, obvešča upravljavca ali obdelovalca (torej družbo samo) o vseh potrebnih ukrepih za ustrezno obdelavo osebnih podatkov oz. mu izdaja ustrezna priporočila, predstavlja pa tudi kontaktno osebo na katero se lahko posameznik obrne v zvezi z zahtevkom po posredovanju podatkov, pritožbo, itd.. Potrebno pa je poudariti, da DPO ni dolžan za zagotovitev ali izvedbo svojih priporočil – za ustrezno implementacijo priporočil DPO-ja je odgovorna družba.

Pooblaščenec lahko v podjetju/instituciji opravlja tudi druga dela, vendar pri opravljanju vloge pooblaščenca ne sme priti do nasprotja interesov, to pomeni da njegova funkcija na delovnem mestu ne sme biti ena od naslednjih: direktor, finančni direktor, vodja zdravstvene službe, vodja oddelka za trženje, vodja kadrovske službe, vodja IT, itd., saj bi lahko sicer vplivala na namene in sredstva obdelave osebnih podatkov.

GDPR v 37. členu določa še, da morajo pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov imenovati vsi javni organi in telesa in podjetja, katerih temeljna dejavnost je obsežno obdelovanje podatkov posameznikov na redni in sistematični osnovi ter tista podjetja, ki obdelujejo zdravstvene in druge občutljive podatke t.i. posebne vrste podatkov ali podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški.

Kdo redno in sistematično obsežno spremlja osebne podatke posameznikov? Sem sodijo banke, zavarovalnice, telekomunikacijski operaterji – operaterji elektronskih komunikacij, mnoge spletne trgovine, IT podjetja – za upravljanje podatkov kupcev in profiliranje – CRM, zdravstveni IT sistemi, trgovci s klubi zvestobe, kadrovske agencije itd.

Podjetja/inštitucije, ki obdelujejo zdravstvene in druge občutljive podatke so klinični centri, bolnišnice, klinike, zdravstveni in socialno-varstveni zavodi, ponudniki zdravstvenih informacijskih sistemov, zapori, prevzgojni zavodi, itd.. Informacijski pooblaščenec je na svoji spletni strani objavil informacijo, da posamezen zasebni zdravnik, zobozdravnik ali odvetnik ne bo dolžan imenovati pooblaščene osebe.

Pod pojem temeljne dejavnosti, ki so ključne za podjetje/institucije, so vključene tudi dejavnosti, pri katerih je obdelava podatkov neločljiv del dejavnosti upravljavca ali obdelovalca. V temeljno dejavnost seveda ne sodi izplačevanje plač delavcem, temveč so to podporne funkcije, ki prav tako lahko predstavljajo obsežno, redno in sistematično obdelavo osebnih podatkov zaposlenega, vendar podjetja/institucije za to ne potrebujejo pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov.

Primeri obsežnih obdelav, ki terjajo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in jih navajajo Smernice so naslednji:

  • obdelava podatkov o bolnikih s strani bolnišnice v okviru običajnega poslovanja;
  • obdelava potovalnih podatkov posameznikov, ki uporabljajo sistem javnega mestnega prevoza (npr. sledenje prek vozovnic);
  • obdelava podatkov o zemljepisnem položaju strank mednarodne verige hitre prehrane v realnem času za statistične namene s strani obdelovalca, specializiranega za zagotavljanje teh storitev;
  • obdelava podatkov o strankah s strani zavarovalnice ali banke v okviru običajnega poslovanja;
  • obdelava osebnih podatkov za oglaševanje na podlagi vedenjskih vzorcev prek iskalnika in
  • obdelava podatkov (vsebine, prometa, položaja) s strani ponudnikov telefonskih ali internetnih storitev.

Za vse podrobnejše informacije in razlago pojmov vam predlagamo, da si preberete ustrezne člene v Splošni uredbi, kakor tudi Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov, na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Mednarodno_delovanje/wp243rev01_sl.pdf.

Obrnite se lahko tudi na naše omrežje, ki vam lahko pomaga pri imenovanju ustrezne pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Pokličite nas na 051 368 812 ali nam pošljite povpraševanje preko »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Kako se izogniti kazni pri neprijavljenem računu v tujini

SAMOPRIJAVA RAČUNA V TUJINI

Finančna uprava RS je s pomočjo izmenjave podatkov med državami podpisnicami OECD sporazuma ugotovila, da ima približno 14.000 Slovencev odprte transakcijske račune v tujini. Med podpisnicami sporazuma o čezmejni izmenjavi podatkov je 98 držav, pri tokratni izmenjavi podatkov pa je sodelovalo le 50 držav, zato se bo s povečanjem števila sodelujočih držav pri naslednjih izmenjavah podatkov verjetno izkazalo, da je teh računov še več. Največ računov imajo Slovenci odprtih na Hrvaškem, v Nemčiji in Italiji. Iz Avstrije prihaja v primerjavi z Italijo nižja številka, kar je posledica enoletnega prehodnega obdobja, v katerem Avstriji ni potrebno posredovati čisto vseh podatkov.

Računov, ki so jih Slovenci sami prijavili, je manj kot 10% računov odprtih v tujini, zato se najverjetneje marsikdo z neprijavljenim računom sprašuje, kaj naj stori.

Globi, ki znaša za fizične osebe od 200 do 1200 EUR, za samostojne podjetnike od 800 do 10.000 EUR ter med 1200 in 30.000 EUR za pravne osebe, se lahko izogne le s samoprijavo, vendar še predno ga k razjasnitvi pozove FURS. V samoprijavi bo potrebno podati osnovne informacije o računu in napovedati vse dohodke, ki so bili ustvarjeni v tujini.

FURS-u se o transakcijskem računu, odprtem v tujini, poroča s predpisanim obrazcem, ki ga najdete na spletni strani FURS-a:

http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/vpis_v_davcni_register_in_davcna_stevilka/#c377

Prijaviti morate samo plačilne račune (transakcijski račun) in ne tudi varčevalnih računov iz tujine. V primeru, da imate na varčevalnem računu obdavčljive dohodke (npr. obresti), pa morate le te vseeno prijaviti FURS-u.

Opozoriti pa vas moramo, da gre pri zgoraj omenjeni globi le za globo, ki se nanaša na neprijavljen plačilni račun iz tujine. Če imate z njim povezane tudi druge davčne nepravilnosti kot npr. neprijavljene obresti, dohodek iz oddajanja nepremičnine, so glede tega zagrožene še dodatne globe.

Preberite si še ostala pojasnila in odgovore s strani FURS-a v zvezi z računi v tujini:

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Poslovanje_z_nami/Vpis_v_davcni_register_in_davcna_stevilka/Vprasanja_in_odgovori/Vprasanja_odgovori_2_izdaja_Financni_racuni_iz_tujine.pdf

V primeru, da potrebujete nasvet s področja davčnega prava, nas kontaktirajte na telefonsko številko 051 368 812 ali na info@pravnisos.si.

Preberi več

SKRAJNI ČAS JE, DA ZAČNETE Z DELOM NA VARSTVU OSEBNIH PODATKOV

25.maj se bliža – kaj moram narediti?

25. maja 2018 se prične uporabljati Splošno uredbo o obdelavi osebnih podatkov, ki zavezuje vse pravne osebe v Sloveniji, ne glede na dejavnost ali velikost. Glede na to, da slovenska zakonodaja še ni usklajena z evropsko, nas bo po 25.5.2018 zavezovala evropska uredba.

Na katera pravila naj se zanašam, da naša družba ne bo kaznovana?

Do sprejetja novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), morajo podjetja spoštovati sedaj veljavni ZVOP-1 in Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016R0679&from=SL ).

Kaj naj bo naš prvi korak do uskladitve z veljavno zakonodajo?

Preglejte vse obdelave osebnih podatkov v vaši družbi in pripravite analizo odstopanj (angl. gap analysis) ter jo izpolnite. Ko boste videli, kje vaše prakse odstopajo od zahtev zakonodaje, pripravite plan implementacije sprememb in pričnite z reševanjem posameznih poglavij.

V družbi popišite vse evidence osebnih podatkov, ki jih vodite, ter namene zakaj jih vodite ter kdo do njih dostopa. Preglejte, če imate z notranjimi akti (pravilniki) urejene vse postopke in načine obdelave osebnih podatkov. Preverite tudi, če je narava vaše dejavnosti taka, da boste morali imenovati pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (angleško data protection officer ali DPO).

V kolikor do osebnih podatkov dostopajo tudi osebe, ki teh podatkov ne potrebujejo nujno za opravljanje njihovega dela, potem predlagamo, da omejite dostop do osebnih podatkov le na osebe, ki le-te nujno potrebujejo pri vsakodnevnem delu.

Imamo tudi kakšne dolžnosti do naših poslovnih partnerjev?

V primeru, da svojim poslovnim partnerjem posredujete osebne podatke bodisi, ker je to potrebno za izvajanje vaše dejavnosti (torej pogodbenega odnosa z vašimi poslovnimi partnerji), bodisi, ker ste dobili soglasje od svojih strank, ste dolžni s pogodbenimi partnerji skleniti pogodbo o varstvu in obdelavi osebnih podatkov ter zagotoviti, da tudi obdelovalec spoštuje določbe veljavne zakonodaje.

Ali lahko še vedno pošiljam sporočila svojim strankam, ki so mi pustila svoje elektronske naslove?

Predvsem je odvisno od vsebine vašega sporočila. V primeru, da boste stranki sporočili, da je na primer izdelek, ki so ga naročili izdelan, gre za izvajanje vaše dejavnosti in posebnega soglasja za tako sporočilo ne potrebujete, če vam je stranka svoje elektronski naslov dala s tem namenom. V primeru, da bi želeli elektronske naslove uporabiti za pošiljanje reklamnih sporočil in boste vsem strankam pošiljali enaka sporočila, strankinega soglasja ne potrebujete. Če pa stranka izrecno izjavi, da ne želi prejemati reklam, morate z reklamnimi sporočili prenehati. V primeru, da želite pošiljati reklamna sporočila, prilagojena posameznim strankam, morajo stranke za takšno obliko kontaktiranja podati izrecno soglasje. V tem primeru ste dolžni od stranke pridobiti predhodno soglasje za trženje, ki ga lahko pridobite pisno, z obrazcem ali pa tudi ustno, vendar morate biti sposobni tudi kasneje dokazati, da ste to soglasje prejeli. Predlagamo, da sestavite obrazec s soglasjem, ki ga bo vaša stranka izpolnila.

Je res, da moram beležiti čisto vse načine obdelave osebnih podatkov?

Zakonodaja določa, da lahko kdorkoli in tudi kadarkoli od vašega podjetja zahteva, da mu posredujete podatke o tem, kako, kdaj in s katerim namenom ste obdelovali njegove podatke. Zakonodaja implementacijo tega pravila prepušča vsaki družbi. Opozoriti velja, da bo vaše podjetje čez več let težko poročalo o obdelavi osebnih podatkov vsakega posameznika, če evidence obdelav ne bo vodilo sproti. Seveda se bo vsako podjetje na to določbo prilagodilo skladno z velikostjo podjetja, kakor tudi glede na finančne zmožnosti podjetja.

Moramo čisto vse zgornje naloge in pravilnike pripraviti sami v podjetju?

Podjetju, ki ima dovolj kadrov in znanja, da pripravi uskladitev z novo uredbo, bo to najverjetneje uspelo v danem roku, če se je že predhodno začelo pripravljati na spremembe. V nasprotnem pa si podjetja lahko poiščejo tudi zunanjo pravno pomoč.

Vzorec pravilnika o varstvu osebnih podatkov, pogodbo o varstvu in obdelavi osebnih podatkov in druge dokumente si lahko naročite po ugodni ceni tudi pri naši družbi. Seveda pa nas tudi kontaktirajte, če imate težave pri prepoznavanju vaših trenutnih odstopanj od te uredbe in potrebujete pravno pomoč pri implementacije le te v vašem podjetju. Z nami komunicirajte preko info@pravnisos.si, 051 368 812 ali kliknite na Kontaktirajte nas (v nadaljevanju).

Preberi več

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) po vsej verjetnosti ne bo sprejet pred 25.5.2018

KAJ TO POMENI ZA VAS?

V preteklem tednu je kolegij predsednika državnega zbora razširil dnevni red izredne seje, ki bo v prihajajočem tednu, nanj pa ni uvrstil predloga Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki v slovensko zakonodajo prenaša Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, bolj znano pod kratico GDPR.

Uredba, ki je bila sicer sprejeta že v letu 2016, se prične uporabljati 25. maja 2018. Velja za vse družbe v Sloveniji, ne glede na velikost ali dejavnost, s katero se ukvarja. V Sloveniji sedaj že velja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), vendar je pripravljen predlog dopolnjene verzije zakona, z namenom uskladitve z GDPR.

Čeprav ZVOP-2 po vsej verjetnosti ne bo sprejet pravočasno, pa slovenska podjetja zavezujejo določbe GDPR, s katerimi morajo biti družbe usklajene do 25.5.2018.

Kaj to pomeni za povprečno malo podjetje v Sloveniji?

Čeprav morda ZVOP-2 res ne bo sprejet do 25.5.2018, vam uskladitev ne uide, časa za uskladitev pa ni več veliko.

GDPR je ogrodje, na podlagi katerega bo sprejeta slovenska zakonodaja.

Predlagamo vam, da najprej preverite obseg obdelave osebnih podatkov in namene popišete in preverite ali za tovrstno obdelavo osebnih podatkov potrebujete dovoljenje vaših strank. Če vodite oziroma obdelujete osebne podatke zaradi zakonskih zahtev ali zato, da lahko izvajate svojo storitev, potem za to ne potrebujete soglasja vaše stranke.

Preverite tudi kakšne vrste osebnih podatkov obdelujete. Če so podatki še posebno občutljivi podatki, ste dolžni spoštovati določbe o obdelavi takšnih podatkov. V primeru, da se obdeluje večje količine osebnih podatkov, pa ste dolžni imenovati tudi pooblaščenca za varstvo podatkov (ang. Data protection officer ali DPO), ki bo spremljal skladnost vaših obdelav z veljavno zakonodajo, odgovarjal na vprašanja in zahtevke vaših strank, kakor tudi sodeloval z informacijskim pooblaščencem.

Še posebno pomemben pa je GDPR za podjetja, ki se ukvarjajo z obdelavo osebnih podatkov za namene trženja. Posameznik mora biti obveščen, o temu, da se njegove podatke obdeluje, strinjati pa se mora tudi  z vsemi nameni razen z neposrednim trženjem, ki ga bo slovenska zakonodaja dodala med oblike obdelave osebnih podatkov, ki jih zakonodaja dovoljuje brez izrecnega soglasja posameznika. Posameznik mora izraziti eksplicitno strinjanje z vsakim načinom obdelave osebnih podatkov.

Morate v družbi sprejeti tudi nove pravilnike?

GDPR predvideva tudi uvedbo nekaterih novih postopkov v družbi. Tovrstne postopke družba ureja z internimi akti. Ob najavi informacijskega pooblaščenca je to tudi prva dokumentacija, ki mu jo je potrebno predložiti.

Moramo biti pozorni še na kaj drugega?

Obseg pomembnih sprememb je odvisen predvsem od obsega obdelave osebnih podatkov, ki jih vaša družba obdeluje. Predlagamo, da spremljate spletno stran Informacijskega pooblaščenca (POVEZAVA: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/), preberete samo uredbo GDPR (POVEZAVA: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016R0679&from=SL ) in seveda spremljate zadnje verzije ZVOP-2 (POVEZAVA: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=8701 )

Za vas lahko pripravimo vse potrebne pravilnike, analizo dejanskega stanja ter analizo odstopanj ter vam predlagamo naslednje korake, ki jih morate še opraviti pred 25.5.2018. Kontaktirajte nas na info@pravnisos.si ali 051 368 812.

Preberi več

PODARITI ALI NE PODARITI – darilna pogodba?

TO JE ZDAJ VPRAŠANJE…

Ob delitvi premoženja se pogosto soočamo s tem, katera oblika pogodbe bi bila najprimernejša v vsaki posamezni situaciji, kakor tudi, kakšne pravice ima vsaka pogodbena stranka, v primeru, da se odloči za podpis takšne pogodbe.

V nadaljevanju predstavljamo 4 različne vrste pogodb, ki so vezane na razdelitev premoženja v različnih življenjskih obdobjih ali življenjskih situacijah.

 

  • DARILNA POGODBA

Z darilno pogodbo se DAROVALEC zaveže na obdarjenca prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drug način v breme svojega premoženja obogatiti OBDARJENCA. Obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

Poznamo več vrst daril, kot recimo mešana darila (za darilo se šteje samo presegajoča vrednost, ki je obdarovalec ni bil dolžen podariti obdarjencu), občasne izpolnitve (te prenehajo z darovalčevo smrtjo) ali darilo iz hvaležnosti. Različne vrste darilnih pogodb ureja Obligacijski zakonik.

Pisnost pri darilni pogodbi se zahteva le, ko obdarovalec obdarovancu ne izroči darila takoj. V takšni pogodbi se tako na primer določijo roki, morebitni pogoji in ostale podrobnosti vsakega posameznega pogodbenega razmerja. Posebna oblika je določena v primeru, ko gre za darilo za primer smrti, kjer je takšna darilna pogodba veljavna le, če je sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Pomembno je opozoriti tudi, da lahko obdarovalec po tem, ko se mu rodi otrok prekliče darilno pogodbo (preklic zaradi kasneje rojenega otroka, ko pred obdaritvijo ni imel otrok), kar ima za posledico, da mora obdarjenec vrniti darilo, če pa obdarjenec še ni prejel darila, mu pravica do darila preneha.

Obdarjenec je dolžan vrniti darilo tudi v nekaterih drugih življenjskih situacijah, kot na primer v primeru razveze zakonske zveze, če gre za nesorazmerno veliko darilo.

Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic pogodbe. Pravici do preklica se darovalec ne more odpovedati.

 

  • POGODBA O RAZDELITVI IN IZROČITVI PREMOŽENJA

Z izročilno pogodbo se IZROČITELJ zaveže, da bo izročil (in razdelil) svoje premoženje svojim POTOMCEM, POSVOJENCEM TER NJIHOVIM POTOMCEM.

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Takšna pogodba je veljavna le, če se z njo strinjajo čisto vsi izročiteljevi (bodoči) dediči. V primeru, da v času pred izročitvijo kakšen potomec (torej bodoči dedič) ni dal privolitve, jo lahko da naknadno, v isti obliki. Če potomec, ki se z razdelitvijo in izročitvijo ni strinjal, umre še pred izročiteljem, ne da bi zapustil svoje potomce ali pa se ti potomci odpovejo dedovanju, prvotna Pogodba o razdelitvi in izročitvi ostane v veljavi, tudi če umrli dedič ni dal soglasja.

Zelo pomembno je, da izročitelj lahko razdeli samo svoje sedanje premoženje – torej premoženje, ki ga ima na dan podpisa Pogodbe. Pogodba o izročitvi in razdelitvi ne sme obsegati tudi premoženja, ki ga bo izročitelj imel ali bi ga lahko imel v prihodnje, oziroma ob smrti. To premoženje se bo med dediče razdelilo skladno s pravili dednega prava oziroma skladno z oporoko umrlega.

V primeru, ko eden izmed dedičev ni dal privoljenja, kot je opisano zgoraj, se šteje, da je del, ki bi sicer pripadal dediču, ki se ni strinjal s Pogodbo, kot darilo ostalim dedičem in se ta del obravnava tako kot ostala darila, ki jih umrli podari dedičem še za časa življenja (natančneje o dedovanju v drugem prispevku).

Izročitelj lahko prekliče Pogodbo o razdelitvi in izročitvi zaradi hude nehvaležnosti, če se po sklenitvi pogodbe potomec do izročitelja obnaša tako, da bi bilo nepravično, da bi slednji premoženje obdržal. Izročitelj lahko prekliče Pogodbo tudi, če je bilo v pogodbi dogovorjeno njegovo preživljanje (ali preživljanje koga drugega) in prejemnik ne izpolnjuje tega dogovora.

 

  • POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se PREŽIVLJALEC zaveže, da bo preživljal PREŽIVLJANCA. Preživljanec pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin (ali katere druge premičnine, če so le te naštete v sami pogodbi), s tem da mu bodo te nepremičnine izročene šele ob smrti preživljanca.

Sem spadajo tudi pogodbe, s katerimi se pogodbeni stranki dogovorita, da bosta živeli skupaj, pri čemer bo ena stranka skrbela za drugo, jo varovala, obdelovala posestvo, po njegovi smrti poskrbela za pogreb itd. oskrbovanec pa obljubi, da bo ob smrti zapustil oskrbovalcu premoženje, ki je določeno v takšni pogodbi. Pogodbeni stranki se lahko v pogodbi dogovorita, da oskrbovanec oziroma preživljanec po sklenitvi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju za časa življenja ne sme prodati/podariti/odtujiti nepremičnine, ki jo je preživljavcu obljubil.

Pomemben aspekt veljavnosti takšne pogodbe je predvsem negotovost kdaj bo preživljanec umrl. V primeru, da je mogoče dokaj natančno določiti kdaj bo preživljanec umrl bo sodišče takšno pogodbo lahko štelo za neveljavno, saj je ravno aspekt negotovosti eden namenov sklenitve take pogodbe.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom.

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju se lahko kadarkoli razdre, tudi, ko se že izpolnjuje in sicer sporazumno. Pogodbo se lahko vedno razveže tudi, ko ena od pogodbenih strank ne izpolnjuje svojih dolžnosti. V primeru, da obe pogodbeni stranki živita skupaj in se tekom izvajanja pogodbe njuni odnosi tako poslabšajo, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva od sodišča, da tako pogodbo razveže. Pogodbeni stranki lahko od sodišča zahtevata novo ureditev razmerja ali razvezo pogodbe tudi, ko so se tekom izvajanja pogodbe razmere za izpolnjevanje tako spremenile, da je njihovo izvajanje zelo otežkočeno.

Če preživljalec umre, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na njegove dediče. Če ti privolijo, da se pogodba še naprej izvaja, se ta izvaja dalje, v nasprotnem primeru, ko se izjavijo da ne želijo izvajati pogodbe, se Pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže in dediči nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če pa zakonec in ostali dediči ne morejo prevzeti izvajanja te pogodbe, lahko zahtevajo odškodnino za prejšnje preživljanje (sodišče presodi kolikšna odškodnina pripada v vsakem posameznem primeru).

 

  • POGODBA O PREUŽITKU

S pogodbo o preužitku se PREUŽITKAR zavezuje, da bo na PREVZEMNIKA prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju (ali komu drugemu, ki se ga določi v pogodbi) do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

Dajatve in storitve, ki se lahko dogovorijo v takšni pogodbi so na primer občasne denarne dajatve, nudenje življenjskih potrebščin, zagotovitev stanovanjskega prostora, prepustitev uporabe določenega zemljišča, itd…

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Tudi pri Pogodbi o preužitku igra pri veljavnosti pogodbe veliko vlogo element nepredvidljivosti, kdaj bo preužitkar umrl. Tako kot v zgornjem primeru, bo lahko tudi v tem primeru sodišče takšno pogodbo lahko štelo za neveljavno, saj je ravno aspekt negotovosti eden namenov sklenitve tovrstne pogodbe.

V primeru, da prevzemnik nepremičnine le-to odsvoji, je novi pridobitelj nepremičnine še vedno odgovoren preužitkarju (ali drugi osebi, ki je določena v pogodbi), če je če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo.

Pogodba se lahko razdre in sicer v primeru, ko obe pogodbeni stranki živita skupaj in se njuno medsebojno razmerje tako omaje, da je skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva razvezo pogodbe. Razvezo lahko stranka zahteva tudi, ko nasprotna stranka ne spoštuje dolžnosti, ki jih nalaga Pogodba o preužitku, ki sta jo stranki podpisali.

 

POVZETEK

POGODBA POMEN PRENOS PREMOŽENJA PISNOST POSEBNOST
darilna pogodba darovalec zaveže na obdarjenca prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drug način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca. Obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. ob dejanju podaritve/

sklenitvi pogodbe/ko določa pogodba

načeloma ni predpisane oblike,

pod določenimi pogoji notarski zapis

primeri, ko mora obdarjenec naknadno vrniti darilo
pogodba o razdelitvi in izročitvi premoženja z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil (in razdelil) svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Ob sklenitvi pogodbe/ko določa pogodba notarski zapis potrebno soglasje vseh dedičev
pogodba o dosmrtnem preživljanju

 

Preživljalec se zaveže, da bo preživljal preživljanca. Preživljanec pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da mu bodo te nepremičnine izročene šele ob smrti preživljanca.

 

ob smrti notarski zapis element tveganja kdaj bo preživljanec umrl;

možnost razdrtja pogodbe s strani potomcev ali ko je izpolnjevanje otežkočeno/nevzdržno

pogodba o preužitku Preužitkar se zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. ob sklenitvi pogodbe notarski zapis element tveganja kdaj bo preživljanec umrl

 

V izogib kasnejšim sporom med obdarjenci, zakonci, dediči in ostalimi udeleženimi priporočamo, da se pred sklenitvijo posamezne od zgornjih pogodb pogovorite tako s pravnim kot tudi z davčnim strokovnjakom, ki vam bo pojasnil vaše pravice in dolžnosti ter posledice sklenitve vsake od zgornjih pogodb.

Za dodatne informacije, pravi ali davčni nasvet nas kontaktirajte na 051 368 812 ali info@pravnisos.si.

 

 

Preberi več

Posebno varstvo nosečnic v delovnem razmerju – III. del

Sprememba delovnega mesta zaradi tveganj za nosečnico

Starševsko varstvo je močno prisotno v slovenski delovnopravni zakonodaji. Slednja posebno pozornost namenja varstvu nosečnic na delovnem mestu. Področje ureja tudi Mednarodna organizacija dela, ki v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva, postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21-784/2013, v nadaljevanju ZDR-1). Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče. Delodajalec pa je dolžan delavki takoj, ko ga seznani z nosečnostjo omogočiti posebno varstvo.

Ta prispevek se bo osredotočil na

OPRAVLJANJE DELA NOSEČNICE NA DELOVNEM MESTU

Zato, da noseči delavki pripadajo pravice s področja varstva noseče delavke, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca takoj, ko to izve. Delodajalec pa mora delavki takoj, ko je seznanjen z nosečnostjo, omogočiti vse pravice, ki jih določa delavnopravna zakonodaja.

ZDR-1 noseči delavki omogoča naslednje pravice:

 

  • 183. člen ZDR-1

»V času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.«

 

  • 184. člen ZDR – 1

»(1) V času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom.

(2) Če delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje in zdravje otroka.

(3) Če delavka opravlja delo po prvem ali drugem odstavku tega člena, pa se z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela. Delavka je dolžna opravljati drugo ustrezno delo in ima pravico do plače, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.

(4) Če delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela po prejšnjem odstavku, ji mora v času, ko je delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v skladu s prvim, drugim, sedmim in devetim odstavkom 137. člena tega zakona…«

 

  • 185/2. člen ZDR – 1

»…Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.«

Kot izhaja iz izbranih določb Zakona o delovnih razmerjih mora biti noseča delavka deležna posebnega varstva s strani svojega delodajalca.

Za to, da lahko delavka uveljavlja svoje pravice, mora o svoji nosečnosti nemudoma obvestiti svojega delodajalca, ki ji mora takoj omogočiti način dela, kot ga določa zakonodaja. Noseča delavka tako ves čas nosečnosti in še ko se vrne na delovno mesto – še eno leto po porodu, ne sme opravljati nočnega dela in nadurnega dela, če iz ocene tveganja pri delodajalcu izhaja, da bi bilo tovrstno delo nevarno bodisi za samo nosečnico, bodisi za zdravje otroka. Delodajalec po tem, ko ga je delavka obvestila o svoji nosečnosti tudi ne sme iskati podatkov o nosečnosti delavke, razen če to seveda sama dovoli za namen uveljavljanja njenih pravic s področja varstva nosečnic.

 

VARSTVO NOSEČE DELAVKE PRED IZPOSTAVLJENOSTJO DEJAVNIKOM TVEGANJA IN DELOVNIM POGOJEM

Varstvo, ki ga noseči delavki zagotavlja 184. člen predvideva predvsem varstvo delavke pred neugodnimi razmerami na delu, ki bi utegnile slabo vplivati na zdravje delavke ali njenega plodu. Ker se delovna mesta med seboj razlikujejo, zakon prepušča odločitev o teh dejavnikih vsakemu posameznemu delodajalcu. Delodajalec je namreč dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti čim ugodnejše delovno okolje za delavca. Zato oceni vsako izmed delovnih mest v podjetju s tveganji, ki jih to delovno mesto prinaša. Seveda pa so nekatera delovna mesta takšna, da se nevarnosti ne da odpraviti. To so predvsem delovna mesta, kjer so delavci izpostavljeni nevarnim sevanjem oziroma snovem, močnim temperaturnim razlikam ipd. Če tovrstne nevarnosti lahko negativno vplivajo na nosečnico, je delodajalec dolžan delavki omogočiti delo na način, da se bo negativnim dejavnikom izognila ali pa jo začasno razporediti na drugo delovno mesto. Če je za delovno mesto, ki ga delavka začasno opravlja predvideno nižje plačilo za delo, kot na njenem običajnem delovnem mestu, je delavka upravičena do višjega plačila. Po tem, ko prenehajo razlogi za posebno nosečniško varstvo delavke, jo delavec ponovno prerazporedi na njeno prejšnje delovno mesto.

Če v tej objavi nismo odgovorili na vaše vprašanje, nas kontaktirajte ali pokličite na 051 368 812.

 

 

Preberi več