Uncategorized Archives | Pravni SOS

Kdaj se štejem za davčnega rezidenta Slovenije?

VPRAŠANJE REZIDENTSKEGA STATUSA

Vprašanje davčnega rezidentstva v Sloveniji ureja 6. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in v kolikor niste zaposlen v tujini v diplomaciji ali različnih evropskih institucijah velja, da ste rezident Slovenije , če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

  • imate uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
  • imate svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ali
  • ste v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

Vsi omenjeni kriteriji so enakovredni in oseba velja za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od teh pogojev.

Podrobnejša opredelitev posameznih pojmov

Stalno prebivališče – gre za formalno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu v Sloveniji. Če za daljši čas odidete iz Slovenije ali v primeru, da za stalno odidete iz Slovenije in želite pridobiti status davčnega nerezidenta, morate odjaviti stalno prebivališče pri upravni enoti.

Običajno bivališče – običajno prebivališče v Sloveniji pomeni, da posameznik v teku svojega življenja redno, normalno ali navadno prebiva v Sloveniji, ne glede na to ali prebiva v najemnem ali lastniškem stanovanju.

Središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji – če je posameznikovo središče osebnih in ekonomskih interesov pretežno v Sloveniji, velja takšen posameznik za davčnega rezidenta Slovenije.

Katera dejstva presoja FURS pri ugotavljanju, kje je vaše središče osebnih in ekonomskih interesov:

  • Ali imate družino (partnerja, otroke, vzdrževane družinske člane) v Sloveniji?
  • Ali imate osebno premoženje (vozila, oblačila, pohištvo) v Sloveniji?
  • Ali imate delovno in vozniško dovoljenje, izdano v Sloveniji?
  • Ali imate sezonsko prebivališče v Sloveniji?
  • Ali imate zaposlitev pri slovenskem podjetju, ki vas je napotil v tujino?
  • Ali imate račune v slovenskih bankah, kreditne kartice izdane v Sloveniji, zavarovanja sklenjena v Sloveniji?
  • Ali ste član društev, verskih skupnosti in drugih ustanov v Sloveniji?
  • Ali ste ohranili telefonsko številko, poštni naslov ali kakšna naročniška razmerja v Sloveniji?
  • in druge podobne zadeve.

Pri tej točki se vsa dejstva presojajo skupaj in eno samo dejstvo ni odločujoče. Kljub temu se večji pomen pripisuje prav osebnim interesom (v kateri državi pogodbenici prebivajo njegov zakonski ali zunajzakonski partner, otroci, …) posameznika pred ekonomskimi interesi.

Posameznik pa je lahko tudi dvojni rezident, torej rezident Slovenije po 6. členu ZDoh-2 ter hkrati rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo. Vprašanje dvojnega rezidentstva se v tem primeru presoja v okviru postopka uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi v Sloveniji ali v okviru postopka skupnega dogovarjanja po mednarodni pogodbi. Posameznik lahko za dohodke v tujini te pravice iz mednarodne pogodbe uveljavlja že v napovedi za odmero akontacije dohodnine in odmero dohodnine ter navede v njih, da se šteje tudi za rezidenta druge države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo, vendar mora predložiti tudi potrdilo davčnega rezidentstva tuje države.

Več o teh vprašanjih smo vam na voljo na info@pravnisos.si , s klikom na »kontaktirajte nas« ali preko telefona 051 368 812.  Informacije o naših storitvah pravnega, davčnega in poslovnega svetovanja preverite na naši spletni strani www.pravnisos.si.

 

Preberi več

Predporočna pogodba

PREDPOROČNE POGODBE VELJAVNE OD SREDINE APRILA 2019

Ko je romantike konec,  se začne pravo življenje v dvoje, ki ga mnogi ne zmorejo zaradi različnih razlogov. Sledi preštevanje mojega in tvojega premoženja, skupnega premoženja, preverjanje dolgov in terjatev iz tega premoženja in na koncu nemalokrat pot na sodišče. Se lahko izognemo travmi, ki jo povzroča delitev premoženja ob razvezi zakonske ali izvenzakonske zveze?

Ko se s partnerjem odločate za skupno življenje, se je priporočljivo pogovoriti tudi o drugih, prav tako pomembnih vprašanjih, kot na primer: »Kako bova razdelila najino premoženje,  če bo šlo kaj narobe?« V primeru razdora zakonske oz. zunajzakonske zveze lahko partnerja ubereta pot zakonitega premoženjskega režima, ki pravi, da se skupno premoženje deli na polovico, vsak od partnerjev pa lahko zadrži svoje posebno premoženje, ki izhaja iz obdobja pred partnersko zvezo ali izhaja iz neodplačne pridobitve premoženja, kot sta npr. darilna pogodba ali dediščina. Skupno premoženje je premoženje, ki sta ga ustvarila (zunaj)zakonska  partnerja v času partnerstva z delom ali na drug odplačni način. Posamezen partner pa lahko zatrjuje, da je tekom zveze prispeval več kot polovico, pri čemer mora večji delež zahtevati s tožbo in sodišču dokazati svoj višji prispevek. Partnerja se ob razdoru zveze lahko tudi sporazumno dogovorita o delitvi premoženja, ki ni nujno deljeno v razmerju 50:50.

Partnerja pa se lahko po novem, torej od sredine aprila 2019 naprej, dogovorita tudi o predporočni pogodbi oz. natančneje pogodbi o ureditvi premoženjskopravnega razmerja, ki lahko povsem po želji obeh partnerjev na novo določi delitev, tako skupnega kot tudi posebnega premoženja med njima. Predporočna pogodba sicer ni pravi izraz za to pogodbo, saj se partnerja tudi v času zakonske ali izvenzakonske zveze lahko dogovorita za podpis te pogodbe. Torej partnerja si lahko razdelita skupno in/ali posebno premoženje tako kot njima odgovarja, lahko prejme tudi en partner vse in drugi nič, pomembno je le, da vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.  Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.

Predporočna pogodba oz. pogodba o ureditvi premoženjskopravnega razmerja mora biti v pisni obliki ter  sklenjena pri notarju. Slednji je dolžan partnerja vedno opozoriti na določbe in načela zakonitega premoženjskega režima delitve premoženja partnerjev ter  jima po potrebi nepristransko svetovati in se predvsem  prepričati, da sta partnerja razumela pomen in pravne posledice sklenjene pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Prav tako pa se mora prepričati, da njena vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.

Sklenjene pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij hranijo notarji.

Po sklenitvi omenjene pogodbe notar poskrbi za  vpis  v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije in ni dostopen javnosti.   Če pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ni vpisana v Registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, se v razmerju do tretjih oseb domneva, da velja za premoženjska razmerja med zakoncema zakoniti premoženjski režim, torej kot da pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ne obstaja.

Če je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij neveljavna ali če je v svojih določbah nejasna, se za delitev premoženja med zakoncema uporabi  zakoniti premoženjski režim.

Dodatno naj opozorimo še na dejstvo, da sta si partnerja pred oz. ob podpisu Pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij dolžna razkriti svoje premoženjsko stanje, sicer je Pogodba izpodbojna.

Verjamemo, da množičnega sklepanja predporočnih pogodb v Sloveniji ne bo. Morda se bo uveljavila praksa, da le te sklepajo podjetniki, ki bi radi ločili premoženje podjetja od skupnega premoženja ali pa osebe, katerih osebni dohodek nekajkrat presega prihodek drugega zakonca. Morda pa ni odveč, da tudi malce starejše osebe preverijo svojo ljubezen z veliko mlajšimi partnerji.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

 

Preberi več

Ne zamudite rok 28.2.2019 za napoved dohodnine od dohodkov iz kapitala

Preverite vaše obveznosti za oddajo davčne napovedi

Napoved za odmero dohodnine za leto 2018 morate oddati do 28.2.2019, v kolikor ste pridobili določene dohodke iz kapitala v lanskem letu in sicer s prodajo vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov, deležev, izvedenih finančnih instrumentov, zaradi obresti in dividend. Napoved morate oddati tudi v primeru doseženega dohodka iz oddajanja premoženja v najem. V nadaljevanju se ne posvečamo definiciji kaj je davčna osnova, temveč navajamo samo primere, ko vam napovedi ni potrebno oddati. Do obrazca lahko preprosto dostopate s klikom na posamezno napoved:

Napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala (odsvojitve vrednostnih papirjev, drugih deležev ter investicijskih kuponov)

Napovedi ne vložijo zavezanci, ki so:

  • odsvojili dolžniške vrednostne papirje
  • odsvojili kapital (ki ni dolžniški vrednostni papir) po 20 letih imetništva
  • dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic ali deležev v kapitalu, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev velja tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deležev v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij.
  • dosegli dobiček pri odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in to v roku ter po predpisih, ki urejajo to področje, pod pogojem, da je zavezanec odsvojil investicijske kupone, ki jih je pridobil z zamenjavo delnic iz lastninskega preoblikovanja podjetij za te investicijske kupone.

Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

  • V napoved ne vpisujete podatkov o odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta, ki ste ga pridobili pred 15.7.2008. Napoved vloži le davčni zavezanec rezident, ki je v letu 2018 odsvojil izvedeni finančni instrument, pridobljen na dan 15.7.2008 ali kasneje.

Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem

  • Davčni zavezanec, ki oddaja premično ali nepremično premoženje v najem osebam, ki se štejejo za plačnike davka, nima obveznosti napovedi tega dohodka.
  • Če ste dosegli dohodek iz najema skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi (npr. hišniško stanovanje) preko upravnikov, niste dolžni vložiti napovedi.

Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz obresti na depozite pri bankah in hranilnicah v RS in državah EU

  • Če skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, doseženih v letu 2018, ne presega zneska 1.000 EUR, vam ni potrebno oddati napovedi.

Napoved za odmero dohodnine od obresti (razen od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v RS in drugih državah članicah EU)

 in

Napoved za odmero dohodnine od dividend

  • Napoved za odmero dohodnine od obresti (razen na denarne depozite pri bankah in hranilnicah) in napoved za odmero dohodnine od dividend mora davčni zavezanec vložiti, kadar obresti ali dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka. V kolikor izplača oseba, ki je plačnik davka, vam napovedi za odmero dohodnine od obresti ali dividend ni potrebno vložiti.

Napoved se vloži preko portala edavki ali na predpisanih obrazcih. Več informacij lahko pridobitne na spletni strani FURS-a.

Kliknite na kontaktirajte nas, lahko nam pišete na info@pravnisos.si ali pa nas pokličite na 051 368 812, če potrebujete davčni nasvet oz.  davčno pomoč.

Preberi več

Lastnik nepremičnine brez pravic za odjavo stalnega prebivališča najemnika

TEŽAVE PRI PRIJAVI STALNEGA PREBIVALIŠČA NAJEMNIKA

Prijava stalnega prebivališča povzroča nemalo težav lastnikom nepremičnin – najemodajalcem, saj Zakon o prijavi prebivališča omogoča enostavno prijavo stalnega prebivališča najemniku, hkrati pa po poteku najemne pogodbe onemogoča lastniku odjavo le tega, brez pooblastila najemnika.

Za prijavo stalnega prebivališča zadostuje, da ima slovenski državljan ali tujec pravico prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Dokaz o tem je izjava o njegovem lastništvu ali solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, soglasje lastnika, solastnika ali stanodajalca. Tujec pa mora imeti tudi dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji.

V praksi se torej dogaja, da najemnik lahko na upravi enoti  prijavi stalno prebivališče celo na podlagi trimesečne najemne pogodbe, kljub temu, da termin stalno prebivališče pomeni naslov, na katerem posameznik stalno prebiva, in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. Upravna enota  ni zadolžena za vsakokratno preverjanje dokaza o lastništvu nepremičnine, saj zakon pravi: ”Upravna enota v uradnih evidencah preveri podatek o lastništvu oziroma solastništvu, če je to potrebno.”  Zlorabam so po našem mnenju odprta vrata, če upravne enote zaradi previdnosti kljub temu ne preverjajo vsake izjave o lastništvu nepremičnin.

Lastnik, solastnik ali stanodajalec, ki posamezniku dovoli bivati na naslovu, ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti – stalnega ali začasnega bivališča. Najemodajalec in najemnik se lahko kljub temu v pogodbi o najemu stanovanja dogovorita, da bo najemnik prijavil začasno prebivališče in ne stalnega prebivališča. Še bolje je, da kot najemodajalec sami poskrbite za ustrezno prijavo. V prilogi imate na voljo vzorec najemne pogodbe. IKONA_PRILOGA_MALA Najemna pogodba za stanovanje – vzorec Pravni SOS

Stalno prebivališče posamezniku preneha z njegovo prijavo na novo stalno prebivališče, s prijavo stalnega naslova v tujini, s smrtjo posameznika in na podlagi odločbe upravne enote v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča.

Če ste se že znašli v težavah in najemnik po odselitvi iz stanovanja in poteku najemne pogodbe ni v ustreznem roku odjavil stalnega prebivališča, ne morete kot najemodajalec oz. lastnik nepremičnine odjaviti najemnika, lahko pa pri upravni enoti sprožite postopek ugotavljanja stalnega prebivališča. Upravna enota mora namreč že po uradni dolžnosti začeti s postopkom ugotavljanja stalnega prebivališča, če dvomi, da posameznik stalno prebiva na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča.

Ugotovitveni postopek vključuje zbiranje dejstev in dokazov, razgovore s pričami in ugotavljanje dejanskega prebivališča posameznika, zato se lahko časovno zavleče. Nedvoumno gre zopet za nesmiselno administriranje in izgubo časa vseh vključenih v te postopke, saj bi bil postopek popolnoma odveč, če bi prepustili možnost odjave stalnega prebivališča lastniku nepremičnine oz. najemodajalcu, ki bi lahko upravnemu organu predočil v dokaz zapadlo najemno pogodbo.

Pravne in davčne nasvete v zvezi z najemom nepremičnin vam nudimo na info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Letošnje spremembe v napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem

Nov obrazec napovedi

Finančna uprava Republike Slovenije ima zakonsko dolžnost, da podatke o najemni poslih iz napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem posreduje v evidenco trga nepremičnin, zato je tej obveznosti na novo prilagodila obrazec napovedi. Z uveljavitvijo novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN1  je prenehala obveznost neposrednega poročanja fizičnih oseb o najemnih poslih s stavbami in deli stavb Geodetski upravi RS, ki vodi evidenco trga nepremičnin, hkrati pa se je vzpostavila njihova obveznost poročanja FURS-u v letni napovedi dohodnine od omenjenega dohodka.

Fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, morajo finančni upravi najpozneje do 28. februarja tekočega leta oddati napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v preteklem letu, v kolikor so premoženje oddajali drugi fizični osebi ali tuji pravni osebi. Napovedi se ne oddaja samo za stanovanja, hiše, zemljišča, temveč tudi za oddajanje drugega premoženja v najem, kot npr. prevozna sredstva – avtodome, prikolice, bivalnike, itd.

Če pa premoženje oddajate fizični osebi, ki opravlja dejavnost ali pravni osebi s sedežem v Sloveniji oz. plačniku davka (izplačevalcu dohodka oz. najemniku), potem vam napovedi ni potrebno oddati, ker mora izračun in plačilo dohodnine opraviti plačnik davka.

Novost letošnje napovedi je nova tabela za vpisovanje dodatnih podatkov o oddanih stavbah in delih stavb in sicer za potrebe vodenja evidence trga nepremičnin, ki ga ureja Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1). V skladu s tem zakonom se šteje oddajanje stavb ali delov stavb za najemne posle, če so sklenjeni za najmanj šest mesecev, na podlagi najemne, podnajemne pogodbe ali dodatka k tem pogodbam zaradi spremembe najemnine ali trajanja najema. V dodatno tabelo se vpisujejo le najemni posli – pogodbe, aneksi, sklenjeni po 1.1.2018 in za obdobje najmanj 6 mesecev. Napoved vam je na voljo na FURS-ovi povezavi: https://edavki.durs.si/OpenPortal/Dokumenti/doh_prem.i.sl.pdf.

Za pravno ali davčno pomoč pri nepremičninah, nas kontaktirajte na 051 368 812 ali nam pišite na info@pravnisos.si. Na voljo je tudi obrazec »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Novosti v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

STARŠEVSKO VARSTVO, OTROŠKI DODATKI IN DRUGO – PO NOVEM

Zakon o starševskem varstvu je bil sicer sprejet že leta 2014, vendar skoraj vsako leto doživi nadgradnjo. Zadnja novela se je pričela uporabljati 1.1.2019, pri čemer glavne spremembe lahko razdelimo v pet skupin:

  1. DOLOČBE O IZRABI OČETOVSKEGA DOPUSTA

Novela Zakona določa, da lahko oče izrabi očetovski dopust:

  1. a) ob rojstvu otroka

Oče lahko koristi očetovski dopust v trajanju največ 30 dni. Po novem lahko oče koristi vseh 30 dni skupaj ali pa najmanj 15 dni izrabi v obdobju med rojstvom otroka in enega meseca po poteku starševskega dopusta. V primeru, da oče ne koristi vseh 30 dni očetovskega skupaj, mora preostale dni izkoristiti dokler otrok ne zaključi prvega razreda osnovne šole.

  1. b) ob posvojitvi otroka

Podobno kot pri zgornji točki, je oče upravičen do 30 dnevnega očetovskega dopusta tudi ob posvojitvi otroka oz. če mu je v vzgojo in varstvo zaupan otrok. Dopust lahko koristi skladno z določili Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar če je posvojenec mlajši od 15 let. Določbe ne veljajo za primere, ko oče posvoji otroka svojega partnerja.

  1. MOŽNOST POVEČANEGA OTROŠKEGA DODATKA

Zakon določa, da je do otroškega dodatka upravičen le eden starš, pri čemer do otroškega dodatka ni upravičen starš otroka, ki iz neupravičenih razlogov ne obiskuje osnovne šole.

Novela ne prinaša novosti s področja pogojev, ki jih mora starš izpolnjevati za pridobitev otroškega dodatka. Prinaša pa dodatne zahteve za njegovo povečanje, ki se lahko poveča za največ 20%. Povečanje se lahko pridobi za otroka do dopolnjene starosti štirih let.

  1. POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Nova zakonodaja odpravlja cenzus pri upravičenosti do otroškega dodatka ob rojstvu otroka. S 1.1.2018 so do dobropisa v višini 280 EUR upravičeni vsi starši, ne glede na njihov materialni položaj, katerih otroci so rojeni po 1.1.2018. Dobroimetje lahko starši porabijo za otrokovo hrano, pripomočke, otroško opremo itd.

  1. POMOČ VEČJIM DRUŽINAM PRI NAKUPU LETNE VINJETE

Za pomoč pri nakupu vinjete »2B«, za vozila do največje dovoljene mase 3.500kg in katerih višina nad prvo osjo presega 1,3m lahko zaprosijo velike družine. Zakon uvaja pomoč v višini 110,00 EUR, pri čemer izvedbo omogoča Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS). Opozorimo naj, da gre za začasen ukrep pomoči velikim družinam.

  1. OSTALE MANJŠE SPREMEMBE

Ostale spremembe, ki jih prinaša najnovejša novela Zakona, ne prinašajo bistvenih vsebinskih sprememb.

 

DODATNO OPOZORILO

Ker je Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pogosto predmet usklajevanja in sprememb, vas dodatno opozarjamo, da se morate prepričati, da uporabljate najnovejšo veljavno verzijo zakona.

Ažurne informacije o spremembah zakona ter zadnjo veljavo verzijo najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne razmere, na naslednji povezavi  http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/starsevsko_varstvo_in_druzinski_prejemki/.

Potrebujete dodatno pomoč pri uveljavljanju svojih pravic? Kontaktirajte nas, pokličite na 051 368 812 ali nam pišite na info@pravnisos.si. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Spletne povezave za preverjanje nepremičnin

Kje lahko poiščem podatke o nepremičninah?

Kje lahko preverim posamezno nepremičnino, kaj je javno objavljeno in kakšne evidence se v zvezi z nepremičninami vodijo, je pogosto vprašanje na katerega večina ljudi nima celovitega odgovora. Nudimo vam osnovi pregled posameznih pojmov, vrste evidenc in koristnih povezav brez katerih pri poslovanju z nepremičninami enostavno ne morete.

Če upoštevamo definicijo kaj je nepremičnina, torej zemljišče s pripadajočimi sestavinami, potem govorimo pri pojmu nepremičnine o zemljiški parceli, na kateri so morda tudi stavbe in deli stavb (primer posamezno stanovanje).  Iz tega izhajajo tudi različne nepremičninske evidence, ki jih vodi Geodetska uprava RS (v nadaljevanju GURS):

  • zemljišča se vpisujejo v zemljiški kataster;
  • stavbe in deli stavb se vpisujejo v kataster stavb
  • dejansko stanje nepremičnine v naravi pa se vpisuje v register nepremičnin.

Med nepremičninske evidence sodi še evidenca državne meje in register prostorskih enot, ki pa za omenjeni članek nista tako zanimivi.

Zemljiški kataster vsebuje za vsako parcelo podatke o parcelni številki, meji, površini, lastniku, upravljavcu državnega ali lokalnega premoženja, dejanski rabi, zemljišče pod stavbo in boniteto zemljišča. Identifikacijska oznaka parcele je parcelna številka. Elektronski dostop do javnih podatkov je mogoč preko Portala Prostor (ureja GURS), z vstopom v aplikacijo e-geodetski podatki: e-geodetski podatki . Predhodno se morate prijaviti z uporabniškim imenom in geslom.

Kataster stavb je evidenca o stavbah in delih stavb, povezana pa je tudi z zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo. Vsebuje najpomembnejše podatke o stavbah in o delih stavb, kot so: identifikacijska oznaka, lastnik, upravljavec, lega in oblika, površina, dejanska raba, št. stanovanja oz. posl. prostora ter povezave z drugimi evidencami. Elektronski dostop je enak kot pri zemljiškem katastru.

Register nepremičnin pa zajema podatke iz različnih baz in evidentira dejansko stanje nepremičnin v naravi. Zajema namreč podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, drugi javnih evidenc, pa tudi iz podatkov popisa in podatkov, ki so jih priskrbeli lastniki nepremičnin. Za stavbe so podani npr. podatki o priključkih, o letu obnove, o materialu nosilne konstrukcije, o tipu stavbe, pri delih stavbe tudi podatek o dvigalu, višini etaže, dejanski rabi, itd.

Register nepremičnin pa vsebuje tudi podatke na katere se ne moremo ravno zanašati, vanj so vpisani tudi podatki o osebah, ki so verjetno lastniki nepremičnin (podatki iz popisa), ki pa lastništvo še nimajo vpisano v zemljiško knjigo. Tako da podatki v registru nepremičnin, ki niso prevzeti iz zemljiške knjige ali katastrov, niso zanesljivi. Register nepremičnin je  tako na voljo preko spletne povezave: e-geodetski podatki , vendar vam za vpogled v javno dostopne podatke raje predlagamo naslednjo povezavo, ki je na voljo tudi na Portalu Prostor in sicer: Javni vpogled v podatke o nepremičninah, kjer je možen dostop brez digitalnega potrdila. Osebne nepremičnine, ki jih imate v lasti, pa lahko zbirno preverite na spletni povezavi http://www.e-prostor.gov.si/, potem pa s pomočjo digitalnega potrdila vstopite v aplikacijo Osebni vpogled v podatke o lastnih nepremičninah.

Podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin lahko dobite tudi na podlagi obrazca za naročilo, ki ga po pošti ali osebno dostavite glavnemu uradu Geodetske uprave ali območnim geodetskim upravam. Podatke o lastnikih – fizičnih osebah iz omenjenih evidenc prejmejo le naročniki, ki imajo zakonsko osnovo za pridobivanje teh podatkov.

Za zanesljive podatke o lastništvu nepremičnine preverite zemljiško knjigo, ki jo vodi sodišče. Zemljiška knjiga je namreč namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vanjo se vpisujejo poleg lastništva tudi obremenitve, kot so hipoteke, služnost, stavbna pravica, stvarno breme. Vpisane pa so tudi omejitve, kot so prepoved odtujitve oziroma obremenitve, predkupna pravica, zaznamba osebnih stanj, zaznamba nedovoljene gradnje in  postopki (plomba, zaznamba spora, zaznamba izvršbe, zaznamba stečaja itd.).

Dostop do zemljiške knjige je javen in brezplačen, če se osebno zglasite na okrajnem sodišču, kjer vam lahko izdajo tudi overjen dokument, proti plačilu sodne takse. Enostaven in brezplačen je elektronski dostop z digitalnim potrdilom na spletni povezavi: http://evlozisce.sodisce.si/esodstvo. Za vstop brez digitalnega potrdila pa sledite naslednjim navodilom: http://zemljiskaknjiga.com/vpogled-v-zemljisko-knjigo/.

Javni vpogled v evidenco trga nepremičnin, ki je tudi na Portalu Prostor, vam bo razkril transakcije v različnem času in po različnih območjih oz. po kriterijih, ki si ga boste izbrali: Evidenca trga nepremičnin. Če pa bi želeli analizirati večji obseg podatkov o transakcijah, jih urejati po različnih kriterijih, pa vam priporočamo aplikacijo Trgoskop na spletni strani http://www.trgnepremicnin.si/.  Trgoskop, ki jo uporabljajo strokovnjaki s področja nepremičninskega poslovanja, vam ni na voljo brezplačno, temveč proti plačilu.

Za vse iskalce ustreznih nepremičnin je zanimiv tudi prostorski informacijski sistem s širokim spektrom prostorskih podatkov, ki ga upravlja Ministrstvo za okolje in prostor in je na voljo preko http://storitve.pis.gov.si/pis-jv/informativni_vpogled.html. Za vsako parcelo je na voljo podrobna namenska raba, enota urejanja prostora, veljaven občinski prostorski akt in povezava nanj.

Obrnite se na nas za pravno ali davčno pomoč pri poslovanju z nepremičninami. Preverite tudi naš širok nabor storitev, ki ga nudimo preko našega portala Pravni SOS. Na voljo smo vam preko telefona 051 368 812, na elektronskem naslovu info@pravnisos.si ali s klikom na »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Znižajte si davek, konec leta prihaja

Še imate čas za znižanje davka od dohodka pravnih oseb

Želimo vam, da poslujete uspešno in se ob koncu leta ukvarjate z vprašanji zniževanja davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb.

Razmislite o davčno priznanih odhodkih in davčnih olajšavah, ki zmanjšujejo davčno osnovo.

Davčno priznani odhodki, ki vam bodo pomagali pri tem, so lahko naslednji:

  • nakup opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih evidentirate kot odhodke takoj ob prenosu v uporabo (omejitev največ 500 eur);
  • rezervacije so davčno priznan odhodek v višini 50% oblikovanega zneska oziroma v višini 100% za rezervacije skladne s SRS (rezervacije za dana jamstva, za reorganizacijo, za pokojnine, za jubilejne nagrade, za odpravnine ob upokojitvi, itd.);
  • ob določenih pogojih lahko oslabite zaloge in oslabite opredmetena osnovna sredstva;
  • pogostitve in obdaritve poslovnih partnerjev vam bodo priznane v višini 50%;
  • pomagajte športnim organizacijam s sponzorstvom;
  • ob koncu leta je primerno razmišljati o nagradi zaposlenim v obliki božičnice, stimulacije oz. dohodka, ki je obdavčen po Zakonu o dohodnini;
  • december pa je tudi primeren čas, da obdarite otroke zaposlenih do višine 42 eur in pogostite ali obdarite svoje poslovne partnerje, slednje vam bo davčno priznano v višini 50%.

 

Omenili smo tudi možnost, da davčno osnovo zmanjšate z olajšavami in sicer za naslednje namene:

  • za investiranje v raziskave in razvoj (v višini 100% investicij, neizkoriščen del se lahko uveljavlja naslednjih 5 let, vendar le ta ne smejo biti financirana iz proračuna RS ali EU);

 

  • za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva (v višini 40% investiranih sredstev, sem ne sodijo pohištvo, pisarniška oprema, motorna vozila – razen električnih in hibridnih ter nekaterih vrst tovornih motornih vozil, pri neopredmetenih sredstvih niso vključeni dobro ime, stvarne pravice na nepremičninah, itd.)

 

  • za zaposlovanje invalidov, vajencev, dijakov ali študentov in za osebe, mlajše od 26 let ali starejše od 55 let (55.b člen, 56. in 57. člen ZDDPO-2);

 

  • za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (delo vajenca, dijaka ali študenta po pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju);

 

  • za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v višini 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in z zgornjo omejitvijo 2819,09 EUR)

 

  • za donacije (za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene), do višine 0,3% obdavčenega prihodka in dodatno do 0,2 % za kulturne namene in prostovoljna društva, ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu.

 

Če imate davčno vprašanje, kontaktirajte davčnega strokovnjaka na 051 368 812, pišite na info@pravnisos.si ali pa nam davčno vprašanje posredujte preko obrazca, s klikom na »kontaktirajte nas«. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

Preberi več

Prenos družinskega podjetja

Kako poteka prenos podjetja na drugega družinskega člana?

Vprašanja s prenosom podjetja si v največji meri zastavljajo v družinskih podjetjih, ko lastnik podjetja sprejme odločitev, da je čas za predajo taktirke, največkrat drugemu družinskemu članu.

Pri prenosu podjetja pa lahko govorimo o prenosu dejavnosti (s.p.) ali pa o prenosu lastništva d.o.o., kjer se prenaša imetništvo poslovnih deležev.

Prenos s.p.

Podjetnik (oseba, ki ima registriran s.p.) lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: podjetnik prevzemnik) skladno s 72. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). S prenosom podjetja vstopa podjetnik prevzemnik tudi v vsa pravna razmerja, ki jih ima v zvezi s prenesenim podjetjem. V tem primeru govorimo o univerzalnem pravnem nasledstvu.

Zakonodaja predpisuje, katere dokumente je potrebno pripraviti ter kateremu organu jih je potrebno predložiti. Postopek začnete s pripravo pogodbe o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa, ki mora vsebovati določene informacije, med drugim tudi vrednost podjetja na dan obračuna prenosa podjetja. Potrebno je objaviti namero o prenosu podjetja in na koncu vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES, z vsemi potrebnimi dokumenti.

AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije, če še ni vpisan, in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika. Mogoč je tudi delni prenos podjetja.

Podjetnik (s.p.) pa lahko svoje podjetje prenese tudi na kapitalsko družbo (npr. d.o.o., d.d.), bodisi s prenosom na novoustanovljeno kapitalsko družbo, ki je ustanovljena zaradi tega prenosa ali pa se prenese s.p. na prevzemno kapitalsko družbo, torej družbo, ki je pred prenosom že obstajala.

V prvem primeru sprejme podjetnik v pisni obliki sklep o prenosu podjetja ter akt o ustanovitvi družbe, ustanovitev nove družbe pa mora pregledati tudi ustanovni revizor. To ni potrebno za novoustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo, če vrednost prenesenega podjetja ne znaša več kot 100.000 evrov. Sledi objava nameravanega prenosa s strani podjetnika in nato se predlog za vpis prenosa podjetja posreduje v sodni register.

Podjetje podjetnika, ki se prenaša z vpisom prenosa v sodni register, preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev nove družbe. Registrski organ je dolžan o vpisu prenosa podjetja obvestiti AJPES, da potem le ta opravi izbris podjetja iz Poslovnega registra Slovenije.

Podjetnik (s.p.) lahko, kot napisano , prenese podjetje tudi na prevzemno kapitalsko družbo (npr. d.o.o., d.d.), kjer pa je osnovni dokument prenosa pa tokrat ni sklep, temveč pogodba o prenosu podjetja, podpisana med podjetnikom in poslovodstvom prevzemne družbe, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Postopek pa je enak kot v predhodno zapisanem primeru.

Prenos d.o.o.

Pri prenosu podjetja (d.o.o.) govorimo o prenosu poslovnega deleža družbe, ki je bodisi odplačen, neodplačen v obliki darila ali pa posledica smrti lastnika podjetja. Notar bo predlog za vpis prenosa poslovnega deleža posredoval sodnemu registru skupaj s spremenjeno družbeno pogodbo, ki bo vključevala spremembo družbenikov in njihovih poslovnih deležev. Predlogu bo priložil tudi odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža in v primeru, da obstoječi družbenik novi poslovni delež združuje s svojim sedanjim poslovnim deležem, mora biti priložena tudi izjava družbenika o združitvi poslovnih deležev. V pogodbo je potrebno vpisati tudi podatek o nominalni višini osnovnega vložka in poslovni delež, ki se prenaša, navesti kupnino, rok njenega plačila, datum spremembe družbenikov in druge morebitne posebnosti, dogovore oziroma specifike vsakega posameznega prenosa. Notar bo tudi preveril ali so bila spoštovana zakonska pravila in pravila družbene pogodbe, ki veljajo pri prenosu poslovnih deležev.

Pred prenosom podjetja pa preverite tudi vse davčne vidike prenosa, kajti pod določenimi pogoji se omogoča davčno nevtralni prenos podjetja.

Če potrebujete pri prenosu podjetja pomoč pravnega, davčnega ali finančnega svetovalca, ki bi koordinirali celotni postopek prenosa, nas kontaktirajte preko info@pravnisos.si ali pokličite na 051 368 812. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

 

 

 

 

Preberi več

Kaj storiti, če ni izplačanega regresa do 1.11.

SKRAJNI ROK ZA IZPLAČILO REGRESA ZARADI LIKVIDNOSTNIH TEŽAV

Izjemoma lahko podjetja v likvidnostnih težavah, ki jim to dopušča tudi kolektivna pogodba, izplačilo regresa za delavca preložijo vse do 1.11. v tekočem letu, vendar je to skrajni rok. Za vsa druga podjetja je bil rok že 1. julij.

Vsak delavec ima po pogodbi o zaposlitvi tudi upravičenje do letnega regresa in sicer v višini 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve v koledarskem letu, vsaj v višini minimalne plače. V primeru zamenjave delodajalca je vsak delodajalec dolžan zagotoviti zaposlenemu sorazmeren del dopusta in posledično tudi sorazmerni delež letnega regresa.

Kaj lahko stori zaposleni, ki mu ni izplačan regres niti do 1.11.?

Pričakovano je, da podjetje z likvidnostnimi težavami, ki namerava preložiti izplačilo regresa, če mu to omogoča kolektivna pogodba, o tem obvesti tudi zaposlene. Potrpežljivost pa ima tudi svoje meje, po zakonu je to datum 1.11. tekočega leta.

V kolikor do omenjenega roka podjetje ni izplačalo regresa, priporočamo zaposlenemu, da delodajalca najprej pozove k predaji plačilne liste, ki bi dokazovala obračun regresa in potem tudi izplačilu le tega. Če tudi to opozorilo ne zaleže, naj si zaposleni poišče pomoč na delovnem sodišču, ki bo izdalo sodbo. Le ta predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko zaposleni vložil izvršbo zoper delodajalca.

Če delavec poseduje plačilno listo, iz katere je razviden obračun regresa, potem ni potrebe po tožbi preko sodišča, saj plačilna lista predstavlja verodostojno listino, ki omogoča neposredno izvršbo na premoženje podjetja oz. delodajalca preko portala e-sodstvo.

Potrebujete pravno pomoč oz. pravni nasvet? Pokličite nas na 051 368 812, pošljite nam vprašanje preko obrazca na »kontaktirajte nas« ali nam pišite na elektronski naslov info@pravnisos.si. Preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več