Uncategorized Archives | Pravni SOS

Kaj morate vedeti o spremembah Stanovanjskega zakona

Novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E) 

Novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki je začela veljati v mesecu juniju 2021, je prinesla kar nekaj sprememb na področju upravljanja večstanovanjskih stavb, sprejemanja odločitev etažnih lastnikov in možnosti elektronskega glasovanja etažnih lastnikov. Na novo uvaja javni najem stanovanj, ki ga začne izvajati Stanovanjski sklad RS po 1.1.2022 in sicer na način, da najame na trgu stanovanja in jih ponudi v podnajem po neprofitni najemnini. Spreminja se tudi določanje vrednosti neprofitnim stanovanjem in še marsikaj, v tem članku pa obravnavamo področja, za katera menimo, da so doslej povzročala v praksi največ težav.

Opravljanje dejavnosti v stanovanju

S spremembo stanovanjskega zakona je za opravljanje dejavnosti v stanovanju potrebno soglasje solastnikov, z več kot tremi četrtinami solastniških deležev (doslej je veljalo več kot polovico), vključno s soglasjem lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo s stanovanjsko enoto. Etažni lastnik mora ob začetku opravljanja dejavnosti v stanovanju obvestiti tudi upravnika. Ob prenosu lastninske pravica se soglasje ne prenaša na novega lastnika. Enake obveznosti za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti veljajo tudi za najemnika, ki poleg tega potrebuje tudi pisno dovoljenje lastnika stanovanja.

Soglasje etažnih lastnikov o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja

Za odločanje o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanje, se ohranja soglasje več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Po novem pa za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, zadošča že soglasje več kot tri četrtine solastniških deležev in ne soglasje vseh etažnih lastnikov. Etažni lastnik lahko v primeru sklepov, ki so bili veljavno sprejeti z več kot tri četrtine solastniških deležev, poda predlog sodišču, da v nepravdnem postopku razveljavi sklep o odločitvi. Sodišče bo v tem primeru upoštevalo porazdelitev bremen za etažne lastnike, ki se z odločitvijo niso strinjali, v primeru gradbenih del na skupnih delih večstanovanjske stavbe pa upošteva tudi vpliv posega na poslabšanje posameznega dela tistega etažnega lastnika, ki izpodbija odločitev. Če pa etažni lastniki, ki so sprejeli sklep, v celoti krijejo stroške tega posega, etažni lastnik sklepa ne more izpodbijati iz tega razloga.

Soglasje vseh etažnih lastnikov je potrebno za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Če to soglasje ni doseženo, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da se o poslu odloči preko sodišča v nepravdnem postopku. Pri odločanju mora sodišče upoštevati vrsto posla, porazdelitev bremen in posledice za tiste etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali.

Odpoved najemne pogodbe

Sprememba Stanovanjskega zakona je prinesla tudi skrajšanje odpovednih rokov za najemne pogodbe, tako lahko najemnik brez navajanja razlogov odpove pogodbo z 60 dnevnim odpovednim rokom, če le-ta ni drugače dogovorjen v najemni pogodbi. Tudi lastnik stanovanja lahko odpove najemno pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 60 dni. Če najemno pogodbo presoja sodišče in določi rok za izselitev, le ta po uveljavljenih spremembah ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni.

Za skrajšanje postopkov pri odpovedovanju najemne pogodbe in izselitvi najemnika pa je pripomogel nov 112a. člen Stanovanjskega zakona, ki pravi, da lahko najemodajalec najemno pogodbo v primeru nastopa krivdnega razloga  iz 4. točke prvega odstavka 103. člena tega zakona  (če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa) odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja, pri čemer je najemno razmerje odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Seveda mora pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik tudi pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 103. člena tega zakona. Če najemnik ne izprazni stanovanja, mora najemodajalec pri sodišču zahtevati izpraznitev stanovanja. Sodišče bo najemniku posredovalo izpraznitveni nalog, na podlagi katerega bo najemnik dolžan izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga ali pa v istem roku ugovarjati zoper ta nalog.

Za pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

Preberi več

Obvezen vpis elektronskega naslova družbe

Novela ZGD-1K zahteva vpis elektronskega naslova družbe v PRS

Zadnja sprememba Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1K, objavljena 9.2.2021) je prinesla novost, da morajo družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se bo vpisal v Poslovni register Slovenije (PRS). Obveznost vpisa elektronskega naslova pa velja tudi za obstoječe družbe, s skrajnim rokom za vpis eno leto od uveljavitve zakona, to je do 24.2.2022.

Na strani AJPESA je objavljenih več možnosti kako lahko to storite, po njihovem predlogu družba:

  • vloži Predlog za vpis spremembe samo v PRS na točki SPOT,
  • izpolnjen in ročno ali elektronsko podpisan obrazec Predlog za vpis spremembe v PRS (objavljen je tukaj),  po pošti ali elektronski pošti pošlje ali osebno dostavi na izpostavo AJPES,
  • na izpostavo AJPES dostavi ali pošlje vlogo (lahko v obliki dopisa, izpolnitev obrazca namreč ni obvezna), ki mora biti elektronsko ali ročno podpisana,
  • hkrati z vložitvijo predloga za vpis spremembe v sodni register, če hkrati spreminja tudi druge podatke o družbi, ki ga vloži na točki SPOT ali pri notarju.

Ker je elektronski naslov družbe po novem javen podatek, morajo tudi družbe, ki so elektronski naslov sicer vpisale in doslej niso dovolile njegove javne objave, sporočiti na enega od zgoraj navedenih načinov, da dovolijo javno objavo vpisanega elektronskega naslova ali pa predložijo nov elektronski naslov.

Ta obveznost pa ne velja samo za kapitalske in osebne gospodarske družbe, temveč tudi za gospodarska interesna združenja in podružnice tujih podjetij. Samostojni podjetniki pa te obveznosti nimajo.

Opozoriti vas moramo pred globami, ki so predvidene za neposredovanje podatkov v zakonskem roku ali če imate v registru vpisane napačne podatke. Te znašajo od 15.000 do 45.000 eurov za velike družbe, od 10.000 do 30.000 eurov za srednje družbe, od 2.500 do 15.000 eurov za majhne družba in za mikro družbe v višini od 1.000 do 6.000 eurov. Odgovorno osebo družbe pa se kaznuje z globo od 500 do 4.000 eurov.

Za pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

DDV novosti pri e-trgovanju ter vprašanja in odgovori

Spremembe DDV obračuna pri e-trgovanju od 1.7.2021

Obračunavanje davka na dodano vrednost (DDV) pri čezmejnem e-trgovanju se v EU posodablja. Ena od novosti je tudi ukinitev oprostitve plačila DDV za uvoz blaga v EU v vrednosti, ki ne presega 22 EUR.  Tako bo treba od 1. 7. 2021 za vse blago, uvoženo v EU, plačati DDV. Nova pravila o DDV pri e-trgovanju v EU so prilagojena za enotni digitalni trg: bolj pravična, enostavnejša in omogočajo manj goljufanja.

Potrošnikom ni treba ničesar storiti

Potrošnikom iz EU ni treba po 1. juliju letos ničesar narediti. Ni jim treba spreminjati nakupovalnih navad niti zamenjati proda­jalcev oziroma spletnih trgovin, kjer kupujejo blago. Vseeno je dobro vedeti, da s 1. julijem 2021 ne bo več veljala oprostitev plačila DDV za uvoz blaga v vrednosti, ki ne presega 22 EUR. Tako bo treba za vse blago, uvoženo v EU iz tretjih držav, plačati DDV in morebitne stroške zastopnika (npr. izvajalec poštnih storitev in storitev hitre pošte). Informacije glede zaračunavanja stroškov carinskega posredovanja so na voljo na spletnih straneh carinskih zastopnikov (npr. Pošte Slovenije), ki bodo poskrbeli za izvedbo carinskih formalnosti ob sprostitvi pošiljke v prosti promet.

Še vedno pa bo tudi po 1. juliju veljala oprostitev plačila carine za blago v vrednosti do 150 EUR. To zagotavlja, da blago, ki se uvaža izven EU, nima prednosti glede DDV v primerjavi z blagom, ki se kupuje znotraj EU.

Podjetja bodo lahko DDV za vse članice plačevala prek sistema VEM

Evropska podjetja, ki trenutno prodajajo blago na daljavo v EU nad določenim pragom (35 000 EUR ali 100 000 EUR, odvisno od države članice) kupcem v drugi državi članici EU, se morajo po zdaj veljavnih pravilih registrirati za plačilo DDV in DDV plačati v državi članici kupca. To je drago in obremenjujoče. S 1. julijem 2021 se bo lahko v skladu z novimi pravili DDV pod pragom 10.000 EUR plačal v državi članici, kjer ima sedež podjetje prodajalca (opozarjamo, da se v prag 10.000 EUR vštevajo poleg dobav blaga na daljavo tudi telekomunikacijske storitve, elektronske storitve in storitve oddajanja). Nad tem pragom se bodo lahko podjetja enostavno registrirala v sistem „vse na enem mestu“ (VEM), v katerem bodo lahko enostavno prijavila in plačala DDV, ki ga dolgujejo v drugih državah članicah.

Hkrati se obstoječi sistem »mini vse na enem mestu« (mini VEM), ki trenutno pokriva samo določene storitve, opravljene potrošnikom, širi na vse storitve, opravljene potrošnikom.

Kako se vključiti v posebne ureditve VEM?

Davčnim zavezancem, ki se želijo vključiti v posebne ureditve VEM, je na spletni strani eDavki omogočeno oddati vloge za vključitev v posebne ureditve VEM.

Obrazci za nove posebne ureditve VEM se nahajajo v sklopu obrazcev ˝Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, v skladu s 6. poglavjem ZDDV – Posebna ureditev Mini VEM˝.

Po izboru »OSS sistem« je možno izbrati registracijski obrazec za posamezno ureditev:

  • Shema EU
  • Shema Non EU
  • Shema uvoz
  • Posredniki za uvozno shemo

Vse informacije, tudi pogosta vprašanja in odgovori (ki se dopolnjujejo), o novem sistemu so objavljene na spletnih straneh Finančne uprave Republike Slovenije.

Objavljene so tudi brošure s poljudno povzetimi informacijami:

Vir: Finančna uprava Republike Slovenije

 

VPRAŠANJA IN ODGOVORI Z DAVČNEGA PODROČJA ZA POSLOVNE SUBJEKTE

1. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in opravlja tudi storitve za prejemnike v drugih državah članicah EU. Ali se lahko v sistem VEM vključi samo za prodaje blaga na daljavo?

Poslovni subjekt, ki se odloči za uporabo sistema VEM (unijska ureditev) mora prek tega sistema prijaviti vse svoje dobave in opravljene storitve, ki so zajete v tej posebni ureditvi. Posebne ureditve ne more uporabiti samo za prodaje blaga na daljavo.

 2. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji. Skupna vrednost opravljene čezmejne prodaje končnim potrošnikom v drugih državah članicah ne presega 10.000 evrov. Ali se zanj kaj spremeni?

Načeloma se za ta poslovni subjekt nič ne spremeni, ker ima sedež samo v eni državi članici in skupna vrednost dobav blaga ne presega 10.000 evrov. Te dobave se obravnavajo enako kot domače dobave opravljene končnim potrošnikom v Sloveniji.

Lahko pa se uporabijo splošna pravila in plačilo DDV v državi članici potrošnje. V tem primeru se lahko v Sloveniji registrirate na podlagi unijske ureditve. Če se ne želite registrirati v posebno unijsko ureditev, se lahko identificirate za namene DDV v državah članicah prihoda blaga.

 3. Poslovni subjekt, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah  članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji in v Nemčiji. Vrednost čezmejne prodaje blaga na daljavo iz skladišča v Sloveniji znaša 4.000 evrov, iz skladišča v Nemčiji pa 4.500 evrov. Ali zame velja prag 10.000 evrov?

Ne, prag 10.000 evrov zanj ne velja, ker davčni zavezanec blago odpošilja iz dveh držav članic. Da bi ta prag veljal, mora imeti davčni zavezanec sedež v eni državi članici iz katere odpošilja tudi blago.

4. Poslovni subjekt, ki ima sedež izven Unije, ima zalogo blaga v Sloveniji, od koder opravlja tudi prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, in sicer prek svojega spletnega mesta. Vrednost prodaje blaga na daljavo ne presega 10.000 evrov. Ali zame valje prag 10.000 evrov?

Ne, prag v višini 10.000 evrov velja samo za davčne zavezanec s sedežem v Uniji.

5. Katere storitve in dobave blaga se štejejo v prag 10.000 EUR?

Prag v višini 10.000 EUR  velja samo za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve (TBE storitve) ter prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom znotraj Unije. Prag torej ne velja za ostale storitve, opravljene končnim prejemnikom v EU.

6. Ali velja prag 10.000 EUR prometa za prodajo v vse države članice EU skupaj ali za vsako posebej po 10.000 EUR?

Prag 10.000 EUR velja za prodajo v vse države članice EU skupaj (razen Slovenije), ob pogoju, da ima dobavitelj ali ponudnik sedež ali stalno bivališče samo v Sloveniji. Prag se izračuna ob upoštevanju skupne vrednosti čezmejnih telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev (TBE storitve) ter prodaj blaga na daljavo končnim potrošnikom znotraj Unije. Uporablja se za dobavitelje blaga na daljavo/izvajalce storitev TBE in domnevne dobavitelje.

7. Ali se gradbene storitve fizičnim osebam v drugo državo članico EU tudi štejejo v prag 10.000 EUR?

Ne. Prag v višini 10.000 EUR ne zajema gradbenih storitev (ali drugih storitev, razen telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev).

V zvezi z gradbenimi storitvami, opravljenimi končnim potrošnikom v drugih državah članicah, imate na voljo dve možnosti:

  1. a) lahko se identificirate za namene DDV v državah članicah, v katerih opravljate gradbene storitve ter prijavite in plačate dolgovani DDV v okviru nacionalnega obračuna DDV v vsaki posamezni državi članici ali
  2. b) se registrirate v posebno unijsko ureditev VEM.

To je preprosta spletna registracija, ki jo opravite na spletnem portalu e-Davki in se uporablja za vse čezmejne prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in za vse opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU.

Če ste vključeni v posebno unijsko ureditev VEM, prijavite DDV, ki je zapadel v plačilo v drugih državah članicah EU, prek posebnega obračuna DDV in plačate DDV na za to posebej določen račun. Preko te ureditve torej obračunavate DDV za vse storitve in dobave blaga na daljavo, ki jih boste opravljali končnim potrošnikom v katerikoli drugi državi članici. V tem primeru se ni mogoče odločiti tudi za identifikacijo za namene DDV v posamezni državi članici za storitve, opravljene končnim potrošnikom.

8. Kako se poroča popravke posebnega obračuna iz preteklih obdobjih v okviru posebne ureditve OSS? Ali so ti popravki dejansko popravljene (pravilne) vrednosti, kakršna bi se morala poročat v preteklem obdobju, ali se poroča samo razlika do pravilne vrednosti?

V drugem odstavku člena 61 Izvedbe Uredbe Sveta EU 2019/2026 z dne 21. novembra 2019 je določeno, da se spremembe zneskov v obračunu DDV za obdobja od tretjega obračunskega obdobja v letu 2021, opravijo le v obliki prilagoditev enega od pozneje predloženih obračunov  (torej na način popravkov iz preteklih obdobij v tekočem posebnem obračunu). Navedeno pomeni, da se v tekoči obračun vključi popravke zneskov iz preteklih obračunskih obdobij, in sicer samo znesek DDV, ki je predmet popravka.

Davčni zavezanec lahko v posebnih obračunih v razdelku »Popravek obračuna DDV« popravlja prvotno poročane zneske, in sicer:

  • v primeru premalo poročane vrednosti DDV za določeno državo in določeno davčno obdobje, se poroča le vrednost, ki je bila premalo poročana,
  • v primeru preveč poročane vrednosti DDV za določeno državo in določeno davčno obdobje, se poroča vrednot, ki je bila preveč poročana s predznakom minus.

9. Za katero obdobje se bo oddajal posebni obračun za OSS?

Davčni zavezanec, ki bo uporabljal unijsko in/ali neunijsko ureditev, bo moral predložiti poseben obračun DDV za vsako obračunsko obdobje (koledarsko trimesečje), ne glede na to, ali so bile dobave blaga ali storitev, zajete v tej posebni ureditvi, opravljene ali ne.

Davčni zavezanec, ki bo uporabljal uvozno ureditev, ali njegov posrednik, bo moral predložiti poseben obračun DDV za vsak koledarski mesec ne glede na to, ali ali je bila prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga opravljena ali ne.

10. Kakšen je rok za oddajo posebnega obračuna?

Unijska ureditev – Posebni obračun bo treba predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja (po poteku trimesečja), na katero se obračun nanaša, in sicer v elektronski obliki prek portala eDavki, z obrazcem »Obračun DDV v EU sistem OSS«.

Neunijska ureditev – Posebni obračun DDV bo treba predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja (po poteku trimesečja), na katero se obračun nanaša, in sicer v elektronski obliki prek portala eDavki, z obrazcem »Obračun DDV v Non EU sistem OSS«.

Uvozna ureditev – Posebni obračun bo moral  davčni zavezanec predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja (po poteku meseca), na katero se obračun nanaša, in sicer  v elektronski obliki prek portala eDavki, z obrazcem »Obračun DDV v uvozni sistem OSS«.

11. Na kateri TRR in sklic se bodo morale plačati obveznosti iz posebnega obračuna za OSS ter rok za plačilo?

Davčni zavezanec, ki bo prijavil uporabo posebne unijske, neunijske oziroma uvozne ureditve, bo moral plačati DDV ob predložitvi posebnega obračuna DDV oziroma najpozneje na dan poteka roka za predložitev obračuna. Pri plačilu bo moral navesti ustrezen obračun DDV. DDV mora plačati na bančni račun, ki je denominiran v eurih in ki ga določi davčni organ.

Davek se bo plačal na račun IBAN SI56011006000043576, DDV po posebni ureditvi VEM, Šmartinska cesta 55, Ljubljana. Pri sklicu se bo uporabilo nestrukturirano referenco. Oblika bo odvisna od ureditve:

Unijska ureditev: <MSID>/davčna številka/kvartalno obdobje.leto

Primer: SI/SI11006463/Q3.2021

Neunijska ureditev: <MSID>/EU številka/kvartalno obdobje.leto

Primer: SI/EU705010090/Q3.2021

Uvozna ureditev: <MSID>/IM številka/mesečno obdobje.leto

Primer: SI/IM7050100117/M07.2021

Davčni zavezanec bo moral pri svoji banki preveriti, na kakšen način pravilno vnese nestrukturirano referenco. Če bo izbrana NRC referenca, ni mogoče vnesti ostalih podatkov v polji za strukturirano referenco (polje se zapre). Namesto tega se bo referenca vnesla v polje NAMEN.

12. Davčni zavezanec je že identificiran za namene DDV v drugih državah članicah, in sicer zaradi preseženega limita (zaradi dobav blaga na daljavo) v drugi državi članici, sedaj bi se rad identificiral za posebno ureditev za OSS. Ali se mora v teh državah deregistrirati ali se bo to uredilo avtomatično, ko se bo prijavil v posebno ureditev OSS?

Davčni zavezanec, ki se namerava vključiti v posebno ureditev OSS, bo moral to ureditev uporabljati za vse dobave blaga na daljavo in opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah. Davčni zavezanec, ki bo želel uporabljati posebno ureditev OSS, se bo moral v drugih državah članicah deregistrirati, če se je identificiral samo zaradi preseženega limita od dobav blaga na daljavo.

13. Atipični davčni zavezanec (prejemanje in opravljanje storitev v EU) sprašuje, ali je pogoj za vstop v OSS redna identifikacija za namene DDV ali lahko vstopi tudi, če je atipični zavezanec.

Ne, davčni zavezanci, identificirani za namene DDV kot atipični davčni zavezanci, ne izpolnjujejo pogoja za vstop v posebno ureditev OSS, v katero se lahko vključijo samo davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV po splošni ureditvi. Kot atipične davčne zavezance se razume davčne zavezance, identificirane za namene DDV kot prostovoljne po četrtem odstavku 4. čl. ZDDV-1, davčne zavezance, katerih skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eur in davčne zavezance, ki opravljajo in/ali prejema storitve po četrtem odstavku 78. čl. ZDDV-1.

14. Davčni zavezanec je prejel informacijo, da naj bi bila tudi Norveška s 1. 7. v sistemu OSS (posebni dogovor) – ali to drži?

Uvozna ureditev se lahko uporablja neposredno (brez obveznosti imenovanja posrednika) ali posredno prek posrednika s sedežem v Uniji. Z Norveško je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči na področju DDV, vendar ta sporazum velja le, če davčni zavezanec iz Norveške opravlja prodajo blaga iz te države.

Od 1. julija 2021 bo treba za vse komercialno blago, uvoženo v Unijo, obračunati DDV.  Poenostavitev pri obračunu DDV za prodajo blaga majhne vrednosti lahko davčni zavezanec uporabi z registracijo v posebno uvozno ureditev (IOSS) v eni od držav članic EU. Če se odloči za registracijo v IOSS, se bo moral registrirati le v eni od držav članic EU, prodajal pa bo lahko v vseh 27 državah članicah EU. Imenovati bo moral posrednika, ki ga bo registriral v IOSS v državi članici, v kateri ima posrednik sedež in bo za njega izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz posebne uvozne ureditve. Davčnemu zavezancu iz Norveške pa zaradi sporazuma o medsebojni pomoči na področju DDV ne bo treba imenovati posrednika.

Če se davčni zavezanec ne prijavi v IOSS, bodo pristojni carinski organi ob uvozu blaga majhne vrednosti obračunali DDV. Kupec v Uniji bo v tem primeru blago prejel šele po plačilu DDV.

15. Ali je že možno testirati oddajo posebnega obračuna in registracijskih obrazcev v okviru posebne ureditve OSS ter ali so že objavljene sheme posameznih obrazcev?

Na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer na portalu Beta eDavki, smo davčnim zavezancem že omogočili oddajo registracijskih in obračunskih obrazcev za namene testiranja. Sheme za navedene obrazce so objavljene na odprtem portalu eDavki.

16. Ali je lahko elektronski vmesnik istočasno registriran za unijsko ureditev OSS in za uvozno IOSS? Npr. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, preko elektronskega vmesnika prodaja blago na daljavo končnim potrošnikom v EU in prodaja blago iz EU in hkrati uvoženo blago končnim potrošnikom?

Da, davčni zavezanec, ki omogoča prodajo blaga na daljavo znotraj Unije je lahko istočasno vključen v unijsko in uvozno ureditev OSS. Če davčni zavezanec omogoča prodajo blaga na daljavo znotraj Unije (blago je na ozemlju Unije), se lahko vključi v unijsko ureditev. Če preko vmesnika omogoča tudi prodajo blaga na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 eurov, se vključi v uvozno ureditev. V slednjem primeru elektronski vmesnik postane domnevni dobavitelj, ker na podlagi prvega odstavka 6.a člena predloga ZDDV-1 (prvi odstavek 14.a člena Direktive o DDV) z uporabo elektronskega vmesnika omogoča dobavo blaga znotraj Unije.

Več o elektronskih vmesnikih in njihovi vlogi je pojasnjeno v Pojasnilih EK o pravilih o DDV pri e-trgovanju (Explanatory Notes on the new VAT e-commerce rules).

17. Davčni zavezanec s sedežem v Uniji je zaradi preseženega praga prodaj blaga na daljavo znotraj Unije v Sloveniji identificiran za namene DDV. S 1. 7. 2021 se bo davčni zavezanec vključil v posebno ureditev OSS ter posledično s 30. 6. 2021 odjavil iz sistema DDV v Sloveniji. V zvezi s tem ga zanima, ali bo tuj davčni zavezanec za vračila blaga, vrnjena po 1. 7. 2021, nanašajo pa se na opravljene dobave do 30. 6. 2021, lahko znižal obveznost za slovenski DDV v okviru posebne ureditve OSS v državi sedeža, ali bo moral obdržati slovensko DDV številko in vračila, ki pomenijo znižanje izhodnega DDV, izvesti preko slovenske DDV številke. Meni, da bi se lahko vračila obravnavala v okviru posebne ureditve OSS, ne glede na to, če se vračilo nanaša na dobavo do 30. 6. 2021.

Davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici lahko za vračilo blaga, dobavljenega na daljavo do 30. 6. 2021 ter vrnjenega s strani kupcev po 1. 7. 2021, ko se je v državi sedeža vključil v posebno unijsko ureditev OSS, v Sloveniji pa ne bo več identificiran za namene DDV, vloži zahtevek za vračilo DDV na podlagi 88.b člena ZDDV-1 v papirni obliki ali prek eDavkov (z ustreznimi dokazili). Vračila v okviru posebne ureditve OSS se lahko izvajajo samo za dobave blaga na daljavo, opravljene po 1. 7. 2021. Ker v obravnavanem primeru davčni zavezanec ne bo več identificiran za namene DDV, lahko predloži zahtevek za vračilo DDV v papirni obliki ali kot lasten dokument prek eDavkov, kateremu mora predložiti tudi ustrezna dokazila za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1.

18. Ali se skupna vrednost za določitev kraja dobave blaga na daljavo in opravljenih TBE storitev v višini 10.000 eur začne seštevati od 1. 7. dalje?

Ne, v zvezi s pragom je pomembno, da skupna vrednost opravljenih TBE storitev in dobavljenega blaga na daljavo brez DDV v tekočem koledarskem letu (2021) in v predhodnem koledarskem letu (2020) ne presega 10.000 eurov.

19. Ali so dobave blaga in vgradnja tega blaga končnemu potrošniku v drugi državi članici vključene v posebno ureditev VEM?

Če je bila opravljena dobava blaga z montažo, ne gre za dobave blaga na daljavo, za katere bi se lahko uporabila posebna ureditev.

20. Ali je treba vnaprej vedeti, kdaj se bo presegel prag 10.000 eurov, ali se lahko vključim po preseženemu pragu?

Ko se prag v višini 10.000 eur preseže, se glede kraja obdavčitve uporabi splošno pravilo, tj. DDV zapade v plačilo v državi članici prejemnika TBE storitev oziroma v primeru prodaje blaga na daljavo v državi članici, v katero se odpošlje ali prepelje blago. Če predvidevate, da boste presegli prag 10.000 eur, se lahko v unijsko ureditev vključite pred koledarskim četrtletjem, v katerem predvidevate, da bo ta prag presežen. Lahko se vključite tudi po preseženem pragu, vendar boste morali tudi od dobav, opravljenih v vmesnem času obračunavati DDV države članice prejemnika oz. v katero je blago dobavljeno, kar pomeni, da boste morali biti v vmesnem času identificirani za namene DDV v tej/teh državah članicah v splošno ureditev.

21. Ali prag 10.000 eur velja za vse države članice skupaj ali po posamezni državi članici?

Vrednost opravljenih TBE storitev in prodaj blaga na daljavo zajema vrednost teh transakcij v vseh državah članicah skupaj in ne po posamezni državi članici.

22. Ali atipični davčni zavezanec s preseženim pragom in vključitvijo v unijsko ureditev VEM postane tudi avtomatično identificiran za namene DDV v splošni shemi?

Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV kot atipični davčni zavezanec, mora pred vključitvijo v unijsko ureditev VEM spremeniti tip registracije v splošno identifikacijo za namene DDV.

23. Se po 1. 7. 2021 pri prodaji TBE storitev prek spletne platforme kaj spremeni, ali DDV še vedno odvaja spletna platforma?

 Po 1.7.2021 se spremeni vloga spletnih platform le v primeru prodaje blaga na daljavo.

Pri opravljanju TBE storitev preko platforme je odvisno, v kakšnem razmerju sta ponudnik, ki izvaja TBE storitve in spletna platforma. Če spletna platforma izvaja TBE storitve v imenu izvajalca storitve, je izvajalec teh storitev tisti, ki je opravil TBE storitve končnemu potrošniku, zato v tem primeru DDV odvede izvajalec storitev in ne spletna platforma. Spletna platforma odvede DDV v primeru, ko sama izvaja TBE storitve (v svojem imenu).

24. Prodajam digitalne produkte (pdf datoteke) prek spletne platforme Etsy strankam v EU in izven EU. Ne presegam praga 10.000 eurov, kakšne so moje obveznosti?

Nova pravila ne posegajo na poslovanje med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki s sedežem izven Unije, ampak samo na poslovanje med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki v državah članicah EU. Kraj opravljanja TBE storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Unije, je na podlagi 30.d člena ZDDV-1 v državi, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče. Prag 10.000 eurov velja samo za opravljanje TBE storitev in prodaj blaga na daljavo, ki se izvedejo končnim potrošnikom v Uniji.

25. Različne države imajo različne stopnje DDV. V primeru prodaj blaga na daljavo do višine 10.000 eurov se DDV verjetno še vedno obračuna po stopnji DDV, ki velja v Sloveniji? Kaj pa, ko je prag presežen, se DDV obračuna po stopnji vsake države posebej, v katero se opravi prodaja blaga na daljavo?

Ob izpolnjevanju pogojev iz 30.f člena predloga ZDDV-1 (oz. 9. člena predloga Pravilnika o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo) je prodaja blaga na daljavo do višine 10.000 eurov obdavčena v Sloveniji, zato se na računih obračuna DDV (če ste identificirani za namene DDV) po stopnji, ki velja v Sloveniji. Po preseženem pragu 10.000 eurov je obdavčitev v državi prejemnika blaga, zato se obračuna stopnja DDV, ki velja v državi prejemnika blaga.

26. Kako pogosto se dela obračune državam članicam, ko je presežen prag 10.000 eurov?

Davčni zavezanec, ki se vključi v unijsko ureditev, mora predlagati posebne obračune za vsako koledarsko trimesečje.

27. Ali velja za slovensko podjetje, ki ni davčni zavezanec in prekorači prag 10.000 eurov, da se mora vključiti v VEM in zaračunavati DDV tudi slovenskim kupcem? 

Za davčnega zavezanca, ki ni identificiran za namene DDV (mali davčni zavezanec) in opravlja prodaje blaga na daljavo ter izpolnjuje pogoje iz 30.f člena predloga ZDDV-1 (oz. 9. člena predloga Pravilnika o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo), velja do 10.000 eurov kraj obdavčitve v Sloveniji, zato mu do tega praga ni treba obračunavati DDV. Kraj obdavčitve se prenese v države potrošnikov, ko se preseže prag 10.000 eurov. Od teh dobav se nato obračunava DDV države potrošnika, in sicer ali prek unijske ureditve oz. obračuna znotraj te ureditve (vlogo za vključitev je treba oddati pred koledarskim četrtletjem, v katerem predvidevate, da bo ta prag presežen) ali pa se morate identificirati za namene DDV v teh državah članicah (če se ne odločite za uporabo posebne ureditve VEM). Predpogoj za vključitev v unijsko ureditev je predhodna identifikacija za namene DDV.

28. Ali DDV odvajamo v druge države članice sami ali ga lahko računovodski servis?

Davek po posebnem obračunu se odvede na vplačilni račun FURS, ki nato zneske odvede po posameznih državah članicah. Predlaganje obrazcev in vplačila lahko izvaja za davčnega zavezanca tudi računovodski servis, če ima za to pooblastila davčnega zavezanca.

29. Slovensko podjetje prodaja blago prek spletne platforme (Etsy, Amazon…). Blago gre direktno iz Kitajske h končnemu potrošniku v druge države članice. Kako je v tem primeru ter v primeru, ko se prek spletne platforme prodaja blago, ki ni bilo uvoženo ali je elektronski vmesnik vedno domnevni dobavitelj?

Spletna platforma (elektronski vmesnik) postane domnevni dobavitelj v primeru prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 evrov, ali v primeru dobave blaga znotraj Unije (gre za blago, ki je že spuščeno v prost pretok v Uniji, in blago, ki je v Uniji, če gre za domačo dobavo blaga ali dobavo blaga znotraj Unije), ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Uniji. Ob tem morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, da se platforma šteje za domnevnega dobavitelja (npr. določa splošne pogoje, pod katerimi se opravi dobava blaga, je udeležena pri odobritvi zaračunavanja plačila prejemniku ali pri naročanju ali dostavi blaga). Platforma se lahko v nekaterih primerih dobav šteje za domnevnega dobavitelja, v nekaterih pa ne (odvisno od primera).

30. Slovenski davčni zavezanec prek platforme Booking in Airbnb oddaja nepremičnine v Sloveniji tujcem in slovenskim državljanom. Ali se je zavezan vključiti v posebno unijsko ureditev VEM?

Pri oglaševanju nastanitvenih kapacitet prek spletnih platform kot so Booking, Airbnb gre za opravljanje elektronskih storitev med davčnimi zavezanci (25. člen ZDDV-1). Te transakcije niso vključene v posebno ureditev.

Glede oddajanja nastanitvenih kapacitet fizičnim osebam, ki imajo sedež v drugi državi članici, pa velja, da je kraj obdavčitve teh storitev država, v kateri se nahaja ta nepremičnina. Davčni zavezanec se lahko za oddajanje nastanitvenih kapacitet, ki se nahajajo v drugi državi članici, če so opravljene končnim potrošnikom, vključi v sistem VEM ali se identificira za namene DDV v državi, kjer opravlja te storitve (kjer se nahaja nepremičnina). Opozarjamo, da se navedene storitve ne vključujejo v prag 10.000 eur, kar pomeni, da so vedno obdavčene v državi članici, kjer se nepremičnina nahaja.

31. Kako se poroča prek posebnega obračuna, če so bile kupcu zaračunane tudi transportne storitve in blago, in sicer vsako zase?

Razumemo, da kupec naročenega blaga ne bi mogel kupiti brez da bi bila opravljena storitev pošiljanja (gre za nedeljivo transakcijo). V tem primeru se navedena dobava šteje za enotno dobavo blaga na daljavo in se storitev pošiljanja všteva v davčno osnovo za dobavo blaga na daljavo. Pri tem ni pomembno, ali je storitev prevoza na računu posebej izkazana.

Vir: Finančna uprava Republike Slovenije

Če potrebujete davčno svetovanje, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite tudi različne storitve pravnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

 

Preberi več

Preventivni zdravstveni pregledi delavcev

Ali je preventivni zdravstveni pregled pred zaposlitvijo delavca obvezen?

Slovenska zakonodaja določa obveznost delodajalca, da zagotovi zdravstvene preglede za delavce, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu in sicer na način, da poveri izvajalcu medicine dela izvajanje zdravstvenih ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu. Upoštevati je potrebno Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Pojem delavca je širši, saj je delavec oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršni koli drugi pravni osnovi (delo dijakov in študentov, delo na podlagi podjemnih pogodb, sezonska dela…).

Delodajalec mora zagotoviti delavcem predhodne ali usmerjene zdravstvene preglede, če to narekujejo posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto, na katerem delavec opravlja delo in/ali kadar ukrep zagotavljanja zdravstvenih pregledov izhaja iz ocene tveganja. Delodajalec je namreč, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela, dolžan v oceni tveganja določiti posebne zdravstvene zahteve, če je to potrebno za določeno delovno mesto. Če tveganj na določenem delovnem mestu ni ugotovljenih in v oceni tveganja ni opredeljenih posebnih zdravstvenih zahtev, potem predhodni in obdobni preventivni zdravstveni pregledi delavca niso zahtevani.

Predhodni zdravstveni pregledi niso obvezni za namen ugotavljanja ali je delavec zmožen opravljati delo, razen v primeru:

  • kadar iz izjave o varnosti in zdravju pri delu izhajajo posebne zdravstvene zahteve za delo na tem delovnem mestu;
  • če iz ocene tveganja izhajajo tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom ali
  • kadar je pregled predpisan s posebnimi predpisi.

Zdravstveni pregledi se morajo za te namene opraviti le pri izvajalcih medicine dela, tudi za dijake in študente, stroške pregleda pa nosi delodajalec.

Za pravno in davčno pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Ali pri trgovanju s kriptovalutami opravljam dejavnost?

Kriteriji opravljanja dejavnosti pri trgovanju s kriptovalutami

Najverjetneje je to pogosto vprašanje, ki si ga navdušenci nad kriptovalutami v zadnjem času postavljajo.

Naš prejšnji članek na to temo, objavljen v marcu 2018, je opozarjal na pomanjkanje informacij glede konkretnih pojasnil s strani FURS-a, koliko transakcij s kriptovalutami in v kakšnem obsegu se lahko šteje za opravljanje dejavnosti. Zadnje FURS-ovo pojasnilo pa nazorno predstavi nekaj primerov, iz katerih je mogoče razbrati ustrezno mejo, ki loči neobdavčeno trgovanje s kriptovalutami od obdavčljivega opravljanja dejavnosti.

Kriptovalute po razlagi FURS-a ne sodijo med denarna sredstva ali finančne instrumente, ampak sodijo med premično premoženje. Posledično se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem kriptovalut (virtualnih valut), saj se v skladu z ZDoh-2 dohodnina ne plačuje od dobička iz kapitala pri prodaji premičnin, razen izjem (pri vrednostnih papirjih in deležih v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijskih kuponih).

Kdaj pa se šteje trgovanje s kriptovalutami ali kriptografskimi žetoni za dejavnost?

Pojasnilo FURS-a je sledeče:

»Dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja oziroma rudarjenja z virtualnimi valutami, se šteje kot dohodek iz dejavnosti, kadar je ta torej dosežen s trajnim, neodvisnim in samostojnim opravljanjem dejavnosti. Neodvisnost in samostojnost se kažeta v opravljanju dejavnosti na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost pa je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost.«

Kriteriji po katerih FURS presodi, da gre za opravljanje dejavnosti so naslednji:

  1. večje število realiziranih naročil v enem letu
  2. večje število trgovalnih dni v enem letu
  3. večja vrednost realiziranih naročil (transakcij) v enem letu
  4. večja povprečna vrednost portfelja kriptovalut
  5. vlaganje ali uporaba namenske opreme, informacij, znanj ter tehnologij
  6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več osebami, da doseganje istega cilja.

Zanimiv je primer vprašanja, ko fizična oseba pri trgovanju s kriptovalutami izpolnjuje dva od omenjenih kriterijev, pa po pojasnilih FURS-a ne opravlja dejavnosti:

»V obravnavanem primeru fizična oseba ni opravljala dejavnosti trgovanja s kriptografskimi žetoni, čeprav predstavlja vrednost poslov sklenjenih pri trgovanju z njimi v obdobju enega leta večjo vrednost (2.000.000 €) in povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu znaša 1.000.000 €. Tega pa fizična oseba ni dosegla z večjim številom realiziranih naročil, saj je slednje izvedla samo v okviru 40 naročil v 20 trgovalnih dneh, kar pomeni, da trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig. Poleg tega fizična oseba za realizacijo tega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj ter nakupe in prodaje je izvedla samostojno.«

Naš nasvet glede trgovanja s kriptovalutami:

  • če opravljate večje število transakcij v določenem obdobju in imate večje število trgovalni dni v letu npr. več kot tretjino leta, potem prekinite s trgovanjem za daljše časovno razdobje;
  • če so vrednosti nakupov in prodaj precej visoke in je vaš povprečni portfelj visok, opravite čim manj transakcij in v čim manjšem številu trgovalnih dni.

Če fizična oseba opravlja dejavnost, se dohodek iz dejavnosti obdavči po določbah ZDoh-2, fizična oseba pa lahko davčno osnovo ugotavlja po dveh različnih metodah.

Če ugotavlja davčno osnovo po metodi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se dobiček kot razliko med prihodki in odhodki iz dejavnosti vključi v davčno lestvico za izračun dohodnine. Davčno osnovo si lahko fizična oseba zniža tudi z olajšavami. Fizična oseba ima na voljo tudi drugo metodo in sicer ugotavljanje davčne osnove preko normiranih stroškov (namesto dejanskih stroškov se prizna 80% prihodkov kot normiran strošek), pri čemer je razlika med prihodki in normiranimi stroški obdavčena z 20% davkom. V tem primeru je davek dokončen, saj se davčna osnova ne vključuje v davčno lestvico, kar pa tudi pomeni, da fizična oseba ne more izkoristiti davčnih olajšav.  V obeh primerih je fizična oseba dolžna plačati tudi prispevke za socialno varstvo.

Če ne trgujete s kriptovalutami, temveč z izvedenimi pravicami, ki iz njih izhajajo, potem so dobički iz tega trgovanja obdavčeni z davkom na dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.

Obdavčitev kriptovalut pa seveda pokriva širše področje poslovanja s kriptovalutami, ne le dejavnosti trgovanja z njimi. Različno so obdavčena plačila za opravljeno storitev s kriptovalutami, rudarjenje, brezplačno pridobitev kriptografskih žetonov v okviru ICO in sicer glede na naravo dohodka in razmerjem med izplačevalem dohodka in prejemnikom.

Ali vas zanima vprašanje, če opravljate dejavnost pri trgovanju s kriptovalutami? Za davčna vprašanja smo vam na voljo preko info@pravnisos.si, telefonske številke 051 368 812 ali pa kliknite na kontaktirajte nas.

 

Preberi več

Vlada podaljšala nekatere protikoronske ukrepe do konca junija

Vlada je podaljšala ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka do konca junija.

Do konca junija je podaljšala tudi ukrepe na področju postopkov zaradi insolventnosti in na davčnem področju, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Vlada je sprejela spremenjeni sklep o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 in zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19, ki jih je sprva podaljšala do konca marca, sedaj pa do konca junija.

Kot so pojasnili, je bil v okviru drugega zakona določen ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, ki je namenjen ne le omenjeni ciljni skupini, ampak tudi preostalemu gospodarstvu. Ker se epidemija še ni končala, se pojavljajo primeri, ko delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica omejevalnih ukrepov.

Za ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je določeno upravičeno obdobje treh mesecev, od oktobra do konca decembra 2020 lani, z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev. Za ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka pa je upravičeno obdobje od septembra do konca decembra lani, z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev.

V okviru prvega vala epidemije spomladi lani so izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 evrov koristili upravičenci (samozaposleni, družbeniki), in sicer 51.501 upravičencev v višini 82,4 milijona evrov. V okviru drugega vala lansko jesen je to obliko pomoči koristilo skoraj 37.984 upravičencev v višini 117,3 milijona evrov.

Ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok je koristilo več kot 3638 upravičencev v višini 1,6 milijona evrov. Ukrep delnega povračila nekritih fiksnih stroškov pa več kot 13.000 upravičencev v višini 133,9 milijona evrov.

Vlada medtem ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, ki velja do konca aprila, danes (še) ni podaljšala. Minister za delo Janez Cigler Kralj je sicer prejšnji teden na novinarski konferenci povedal, da je zaradi epidemioloških razmer vladi predlagal tudi podaljšanje tega ukrepa.

Ker so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci soočajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti, je vlada do konca junija podaljšala veljavnost ukrepov iz 67. in 68. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19.

Ukrepi davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti, to je odlog oziroma obročno plačilo davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja, za čas odloga in obročnega plačila pa se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti, so pojasnili.

Vlada je sprejela tudi sklep o podaljšanju ukrepov na področju postopkov zaradi insolventnosti. Do konca junija je poslovodstvo družbe, tako kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila.

Kot začasen ukrep je podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije.

S tem ukrepom se je dolžnikom dalo na razpolago dva dodatna meseca za izvedbo potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti oziroma za predložitev predloga za prisilno poravnavo, so navedli.

Vir: STA

https://www.sta.si/2882955/vlada-podaljsala-nekatere-protikoronske-ukrepe-do-konca-junija

 

 

Preberi več

Pravice najemnikov poslovnih nepremičnin v času epidemije

Pravice najemnikov poslovnih stavb in poslovnih prostorov do 30.6.2021

Najemniki poslovnih stavb in poslovnih prostorov (v nadaljevanju: najemniki) imajo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) še vedno možnost, da uveljavijo določene pravice. Veljavnost ukrepa je po zakonu določena do 30. junija 2021, vendar ga vlada lahko podaljša za največ šest mesecev.

V skladu z omenjenim zakonom lahko najemnik:

− ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih  odpove najemno pogodbo s pisno izjavo in z odpovednim rokom osem dni;

− zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;

− zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Omenjeno določilo velja le za najemnike in za obdobje, ko  jim je zaradi epidemije COVID-19 in sprejetih predpisov  opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne morejo v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen.

Najemnik mora zahtevo po odlogu plačila najemnine poslati najemodajalcu pred zapadlostjo najemnine, za zapadle neplačane najemnine pred uveljavitvijo tega zakona pa je rok že potekel, saj je veljal le 15 dni po njegovi uveljavitvi. Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe učinkuje, ko najemodajalec prejme pisno zahtevo najemnika.

Odložene najemnine mora najemnik plačati najemodajalcu najkasneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa. Če bodo ukrepi podaljšani do konca leta 2021, bi bilo plačilo najemnin odloženo najkasneje do sredine leta 2022.

Najemodajalec ima pravico zahtevati zavarovanje za plačilo odloženih najemnin, nima pa pravice zahtevati zamudnih obresti. Prav tako ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, če je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe.

Če potrebujete pomoč pri pripravi zahtevka ali druga pravna pojasnila, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si, preko telefona 051 368 812 ali preko obrazca s klikom na »kontaktirajte nas«. Preverite pa tudi druga področja našega poslovnegapravnega , davčnega svetovanja.

Preberi več

Iščemo nove sodelavce – davčne svetovalce in pravnike

DAVČNE SVETOVALCE IN PRAVNIKE VABIMO K SODELOVANJU

S širitvijo obsega poslovanja vabimo v naše omrežje pravnih in davčnih nasvetov nove sodelavce, davčne svetovalce in pravnike.

Iščemo sodelavce s prakso iz posameznih področij, ki jih zajema naša dejavnost, pri čemer sodelovanje na daljavo ne predstavlja ovire. Na naši spletni strani www.pravnisos.si preverite področja našega davčnega in pravnega svetovanja.

Pri sodelavcih cenimo znanje, izkušnje in etičnost.

Pošljite nam vaš življenjepis na naslov info@pravnisos.si in dogovorili se bomo za srečanje.

S spoštovanjem,

Ekipa Pravni SOS

Preberi več

Pravice iz protikoronskih paketov do 31.12.2020 in predlog novega Zakona (PKP7)

Katere pravice se iztekajo in nove obetajo

Posredujemo vam povezave do informacij, kakšni so pogoji in omejitve glede pomoči iz protikoronskih paketov, katerih rok se izteče dne 31.12.2020:

V postopku sprejemanja pa je predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7), katerega poglavitne rešitve so:

– solidarnostni dodatek za upokojence,

– enkratni solidarnostni dodatek za otroke,

– enkratni solidarnostni dodatek za izboljšanje socialnega položaja oseb,

– enkratni solidarnostni dodatek za študente,

– izredna pomoč ob rojstvu otroka,

– začasno denarno nadomestilo,

– dodatek za delo v rizičnih razmerah,

– dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih        mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva,

– pomoč in zagotovitev sredstev za nakup antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2,

– sredstva za garancije za bančne kredite,

– podaljšanje licenc zdravstvenim delavcem in sodelavcem,

– nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov (šolski, železniški, avtobusni, občasni prevozi itd.),

– možnost obročnega vračila prejetih sredstev,

– kritje stroškov vzpostavitve rdeče cone,

– pomoč izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu,

– odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja,

– začasna oprostitev DDV za cepiva proti Covid-19,

– spremembe pri davčni izvršbi (zgolj v nujnih primerih) in izvzetje prejemkov iz izvršbe ter stečajne mase,

– zagotavljanje sredstev za vzdrževanje gozdnih cest.

Predlog zakona je na voljo tukaj.

Če potrebujete pomoč in dodatna pojasnila smo vam na voljo preko elektronske pošte info@pravnisos.si ali telefona 051 368 812. Lahko pa nam posredujete tudi obrazec »kontaktirajte nas«.

Preberi več

Katero vrsto pokojninske rente izbrati

ZA PRAVO ODLOČITEV MED RAZLIČNIMI POKOJNINSKAMI RENTAMI JE POTREBEN IZRAČUN

Pred upokojitvijo ste prejeli informativni izračun odkupne vrednosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in izračun mesečne pokojninske rente, z vsaj desetimi različnimi izbori pokojninskih rent. Sprašujete se katero obliko izplačila izbrati in kaj morate upoštevati pri izboru, da bo odločitev pravilna.

Nabor možnih pokojninskih rent prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se med zavarovalnicami razlikuje. Tako obstajajo pospešene rente, pa naraščajoče rente, klasične doživljenjske rente, povezane z različnimi dobami zajamčenega izplačevanja, torej obdobja ko se garantira izplačilo pokojninske rente tudi dedičem in takšne, kjer ni zajamčenega obdobja. Seveda pa se posameznik lahko odloči tudi za enkratno izplačilo odkupne vrednosti zavarovalne police prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pred izborom ustrezne oblike izplačila morate preveriti letne dohodke iz tega naslova in ostalih dohodkov v letu upokojitve ter pričakovane dohodke v svojem prihodnjem življenjskem obdobju. Izračunati morate letno obdavčitev teh dohodkov ter sedanjo vrednost teh dohodkov po obdavčitvi.

Preverjanje letne obdavčitve dohodkov

Pokojnina v skladu z Zakonom o dohodnini je tako dohodek, prejet na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi dohodek prejet od obveznega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tudi pokojnina je obremenjena z dohodnino, vendar je v skladu z 42. členom ZDoh-2 pokojninska renta iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja polovično oproščena dohodnine, enkratno izplačilo privarčevanega zneska pa ne.

Odpravnina ob upokojitvi se ne všteva v davčno osnovo do višine, ki jo določi vlada, torej v letu 2020 do višine 4063 EUR. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

Da pridemo do osnove za izračun dohodnine moramo odšteti tudi davčne olajšave.

Na osnovi pridobljene davčne osnove se preveri višina dohodnine po dohodninski lestvici in tako izračunano dohodnino potem zmanjšamo še za 13,5% odmerjene pokojnine, ki spada med posebne davčne olajšave v skladu z 112. členom ZDoh-2.

Ob upoštevanju teh pravil pridemo do letnih dohodkov po obdavčitvi, nakar sledijo izračuni sedanje vrednosti teh pričakovanih dohodkov po davkih v našem pričakovanem življenjskem obdobju.

Izračuni sedanje vrednosti vaših prihodnjih dohodkov po obdavčitvi

Za optimalno izbiro pokojninske rente moramo izračunati letne dohodke po obdavčitvi za vse pakete pokojninskih rent ter primerjati sedanje vrednosti letnih pokojninskih rent in sedanje vrednosti vaših prihodnjih dohodkov (vključno s pokojnino in drugimi dohodki) po obračunanem davku.

Za vse pakete predpostavljamo enako dobo izplačevanja, s čimer pakete lahko medsebojno primerjamo.

Ker je denar vreden danes več kot čez 20 let, moramo vse bodoče dohodke po davkih diskontirati z zahtevano stopnjo donosa, da jih prevedemo na sedanjo vrednost. Vrsta izplačila pokojninske rente, ki nam z ostalimi dohodki prinaša najvišjo sedanjo vrednost po obdavčitvi, je prava izbira. Seveda pa vam svetujemo, da pri izbiri preverite tudi zajamčeno dobo izplačevanja rente. Pokojninske rente se izplačujejo do smrti zavarovanca, dedičem pa le v primeru zajamčene dobe izplačevanja, zato se je modro odločati v skupno dobro.

Običajno se enkratna izplačila zneskov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja strankam ne izplačajo, če pa je višina dohodkov posameznika v letu izplačila odkupne vrednosti dovolj nizka, je lahko tudi enkratno izplačilo dobra rešitev.

Za morebitne nadaljnje nasvete ali pripravo izračunov za vašo najboljšo izbiro pokojninske rente nas lahko kontaktirate na info@pravnisos.si ali preko telefona 051 368 812. Naše pravno-davčne storitve pa lahko preverite tudi na naši spletni strani www.pravnisos.si.

Preberi več