Uncategorized Archives | Pravni SOS

Pregled omejitev za potovanja v EU države

INFORMACIJE O OMEJITVAH POTOVANJ PO POSAMEZNIH EU DRŽAVAH

Preverite informacije, ki jih države članice EU posredujejo o svojih omejitvah pri vstopu in potovanju po državi, na skupni EU platformi. Na njej boste lahko ob vpisu željene destinacije prišli do informacije, katere omejitve obstajajo za državljane posameznih držav, za posamezno prevozno sredstvo, informacijo o morebitnih obveznih certifikatih, karantenah itd.. Podatki naj bi se osveževali pogosto, vendar ob končni izbiri destinacije preverite omejitve tudi na uradni spletni strani izbrane države. Vse informacije so vam na voljo na povezavi: https://reopen.europa.eu/en.

Preberi več

Vračilo plačila ali dobropis (vrednotnica) za neopravljeno storitev

Uredba EU, priporočilo Evropske komisije in naša zakonodaja

Aktualna problematika, ki jo je povzročila pandemija, je terjala hitre rešitve s strani držav, da bi se na ta način zmanjšala povzročena škoda tako potrošnikom kot tudi dobaviteljem storitev na področju organizacije prevozov in potovanj. V Sloveniji je bil s tem namenom sprejet 101. a člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Evropska komisija pa je v maju 2020 izdala priporočilo glede dobropisov za odpovedana potovanja in prevozne storitve v zvezi s pandemijo COVID-19.

V priporočilih se Evropska komisija sklicuje na uredbe Unije o pravicah potnikov v primeru odpovedi. Navajamo nekaj najpomembnejših poudarkov:

  • V primeru odpovedi s strani prevoznika mora prevoznik potnikom ponuditi na izbiro povračilo (refundacijo) in preusmeritev. Preusmeritev je v sedanjih razmerah skoraj nemogoča, zato je dejansko možna samo izbira med različnimi možnostmi za povračilo. Povračilo polne cene vozovnice se pri prevozu po zraku, vodi ali celinskih plovnih poteh izvede v sedmih dneh od potnikovega zahtevka, pri avtobusnem prevozu v 14 dneh po tem, ko je bila dana ponudba ali prejet zahtevek, pri železniškem prevozu pa v mesecu dni od zahtevka. V skladu z zakonodajo Unije je povračilo možno v denarju ali v obliki dobropisa. Toda povračilo v obliki dobropisa je možno samo, če se potnik s tem strinja.
  • Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljevanju: direktiva o paketnih potovanjih) določa, da imajo v primeru odpovedi paketnega potovanja zaradi „neizogibnih in izrednih okoliščin“ potniki pravico do celotnega povračila vseh plačil za turistični paket brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa v 14 dneh po odstopu od pogodbe. V zvezi s tem lahko organizator potovanja potniku ponudi povračilo v obliki dobropisa. Toda zaradi te možnosti potniki ne izgubijo pravice do povračila v denarju. Podobno velja, če se predlagajo spremembe pogodbe o paketnem potovanju (npr. odložitev) ali nadomestni turistični paket in če potnik zaradi teh sprememb ali nadomestnega turističnega paketa sprejme paket slabše kakovosti ali z nižjimi stroški ali odstopi od pogodbe. Organizator potovanja mu lahko ponudi tudi dobropis, vendar pod pogojem, da potniki zaradi tega ne izgubijo pravice do povračila v denarju.

Evropska komisija je pri pripravi priporočila upoštevala likvidnostne težave organizatorjev potovanj zaradi številnih odpovedi, kot posledico pandemije COVID-19, ker morajo potniku povrniti celotno ceno paketa, sami pa ne dobijo vedno pravočasno povrnjenih vnaprej plačanih storitev, ki so vključene v paket, kar pomeni nepravično razdelitev bremen med izvajalci storitev, vključenih v paket. Hkrati opozarjajo, da so v nevarnosti tudi potrošniki, da zaradi insolventnosti izvajalcev, ne bodo dobili vrnjenih plačil za vnaprej plačane storitve, zato se priporoča zavarovanje dobropisov, ki jih bodo izdajali izvajalci. Evropska komisija prav tako priporoča izdajo dobropisov, ki so lahko za potrošnike privlačnejši od povračila v denarju.

Državni zbor Slovenije je 28.4.2020 sprejel zakonske določbe, ki omogočajo organizatorjem potovanj, da zadržijo denar potrošnikov 12 mesecev po razglasitvi prenehanja epidemije, v kolikor se potrošnik ne odloči za vrednotnico, ki mu jo bo za neopravljeno storitev ponudil organizator potovanja. ZPS se je na to že odzvala dne 20.5.2020 z dopisom Vladi RS in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, naj priporočilo Evropske komisije z dne 13.5.2020 temeljito preučita in oblikujeta ustrezne spremembe zakonodaje, ki naj bodo v skladu s priporočilom Evropske komisije.

V kolikor ste se znašli med potrošniki, ki imate težave s prevozniki, turističnimi agencijami oz. organizatorji potovanj, smo vam na voljo za pravno svetovanje preko info@pravnisos.si, preko telefona 051 368 812 ali nam pišite na Kontaktirajte nas.

Preberi več

Kaj storiti z zaposlenimi v času krize?

PREMISLEK O RAVNANJU Z ZAPOSLENIMI V ČASU KRIZE

V kriznih časih preverjajo delodajalci različne možnosti kratkoročnega preživetja, vsem pa svetujemo preudarno ravnanje z dobrimi kadri. Od vašega ravnanja z njimi je morda odvisna tudi usoda dolgoročnega preživetja. Poglejmo si možnosti, ki jih imate kot delodajalec na voljo.

Delo na domu

Delodajalci imajo pravico, da v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v izjemnih okoliščinah odredijo drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela, določeno s pogodbo o zaposlitvi, kot je npr. delo na domu in to brez soglasja delavca, vendar le za čas trajanja izjemnih okoliščin.

Delodajalec pa mora biti pri odrejanju dela od doma pozoren na primernost delovnega mesta, vidik delovnega časa, zagotavljanje delovnih sredstev, varstvo poslovnih skrivnosti ter varnost in zdravje pri delu.

Delo od doma je 100-odstotno plačano.

Čakanje na delo doma

Delodajalec lahko začasno, za največ šest mesecev v posameznem koledarskem letu, napoti delavce na čakanje na delo doma, če ne more zagotavljati dela delavcem.

Delodajalcem se priporoča, da kroničnim bolnikom, ki bi jim zdravniki priporočili samoizolacijo zaradi možnosti poslabšanja njihovega zdravja v primeru okužbe s koranovirusom, odredijo čakanje na delo doma. Delodajalec je namreč v skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu dolžan, da ob resni nevarnosti za zdravje zaposlenih omogoči, da ustavijo delo in se napotijo na varno.

Delavec ima v tem primeru pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve.

Če bi se zgodilo, da zaposlenega pošlje delodajalec v izolacijo na dom (ne na čakanje na delo doma) in bi podjetje normalno poslovalo, bi mu moralo pokriti nadomestilo v višini 100 odstotkov plače.

Opravljanje drugega dela zaradi izjemnih okoliščin

V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko odredi tudi drugo delo kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.  Delodajalec dolžan zagotoviti varno in zdravo delo tudi v izjemnih okoliščinah. Glede zagotavljanja zaščitnih ukrepov je treba upoštevati navodila NIJZ.

Odrejanje letnega dopusta

Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Tako delodajalec odobri letni dopust v skladu z dogovorom z delavcem.

Če se delodajalec odloči za kolektivni letni dopust, pri čemer se izhaja iz potreb delovnega procesa, torej ko ni dela oz. so prisotne težave z zagotavljanjem dela, mora delodajalec poskrbeti tudi za interes delavca, da mu omogoči izrabo dela letnega dopusta v času, ko se upoštevajo njegovi interesi po počitku in rekreaciji ter njegove družinske obveznosti.

Tako imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic, razen če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. Prav tako opozarjamo na dejstvo, da bi se izjava s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, štela za neveljavno. Neveljaven pa je tudi sporazum, po katerem bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Neplačanega dopusta ni dovoljeno odrediti, ker predstavlja odsotnost z dela zaradi delavčevega interesa.

Prerazporeditev delovnega časa

Če sta delodajalec in delavec določila pogoje za začasno prerazporeditev delovnega časa v pogodbi o zaposlitvi, se lahko odredi krajši delovni čas v določenem obdobju, pri čemer se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.  Upoštevati je potrebno tudi omejitev, da pri neenakomerni razporeditvi oz. pri začasni prerazporeditvi delovnega časa, le ta ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Nova pogodba o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin

Delodajalec lahko predlaga sklenitev nove pogodbe, vendar kljub spremenjenim okoliščinam, ki so obstajale ob podpisu pogodbe, ne more enostransko spremeniti pogodbe o zaposlitvi, brez privolitve delavca. Če se spremeni vrsta dela, ki jo delavec opravlja in kraj opravljanja dela, gre za spremembo, ki terja novo pogodbo o zaposlitvi, če te spremembe niso začasne narave.

Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Če se delodajalec in delavec strinjata, lahko podpišeta tudi sporazum za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec se lahko s tem izogne zakonsko predpisanim pogojem pod katerimi sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in tudi odpovednemu roku, ki je sicer določen za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sporazum pa ne bo veljaven, če je bil dosežen s silo, grožnjo ali prevaro in ne sme biti sklenjen v zmoti.

Odpuščanje

Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, med katere zakon uvršča tudi poslovni razlog. Poslovni razlog pomeni prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Bistveno zmanjšan obseg poslovanja delodajalca je eden od poslovnih razlogov, ki omogočajo odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Če pa delodajalec odpušča večje število delavcev zaradi poslovnih razlogov, mora izdelati program razreševanja presežnih delavcev.

Delodajalec mora upoštevati minimalni odpovedni rok in zagotoviti delavcu odpravnino.

še o višji sili

Strokovnjaki nas pri opredelitvi pojmov, kaj so naravne in druge nesreče (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile), napotujejo na Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Delodajalec mora poznati pravice delavcev, ko je le ta odsoten zaradi bolniške odsotnosti, odrejene karantene, odrejene izolacije, manj znano pa je dejstvo, da lahko zaposleni zaradi višje sile izostane od dela, če je npr. zaustavljen javni promet, zaprta meja in zaradi varstva svojih otrok do petega razreda v primeru zaprtja šole in vrtca, itd..  Delavec mora v primeru nezmožnosti prihoda na delo obvestiti delodajalca. Konkretno situacijo pa se posamično presoja z vidika vseh elementov višje sile (prisotnost zunanjega vzroka,  nepričakovanost dogodka,  neizogibnost in neodvrnljivost dogodka).

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Ukrepi za delodajalce, delavce, upokojence, študente – COVID 19

PREGLED POVRAČIL, OPROSTITEV IN DODATKOV ZARADI VIRUSA COVID-19 (osveženo)

Posredujemo vam kratek pregled ukrepov, ki so zajeta v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, sprejetem dne 2.4.2020, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo.

Država bo delodajalcem povrnila izplačana NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO.

Nadomestila plač za zaposlene, ki so jih delodajalci zaradi razmer na trgu kot posledice izbruha virusne epidemije iz poslovnih razlogov napotili na začasno čakanje na delo, bo povrnila Republika Slovenija. Najvišje povračilo nadomestila delodajalcu je navzgor omejeno z zneskom v višini povprečne plače za leto 2019.

Višina nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, se izenačuje z višino nadomestila za delavce v času začasnega čakanja na delo, to je v višini 80% plače delavca iz zadnjih treh mesecev, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. Nadomestilo plače bo delodajalcem povrnila Republika Slovenija.

Po novem bodo tudi delavci, ki so bili primorani ostati doma zaradi varstva otrok, ker so se vrtci in šole zaprti oziroma ker varstva ni mogoče zagotoviti iz drugih objektivnih razlogov, ali zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaradi zaprtja državnih mej, upravičeni do 80% nadomestila plače in ne več zgolj 50%, kot je bilo sedaj. Tudi v tem primeru bo nadomestilo krila Republika Slovenija, pri čemer bo višina povračila navzgor omejena z zneskom v višini povprečne plače za leto 2019.

Nobeno od omenjenih dveh nadomestil ne sme biti nižje od minimalne plače, s čimer Vlada skuša še dodatno omiliti posledice pandemije za tiste z najnižjimi plačami.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni proračunski uporabnik in katerega delež prihodkov iz javnih virov je nižji od 70 odstotkov, je upravičen do povračila nadomestila plače v deležu, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

So pa seveda tudi omejitve: Pravice do tega ukrepa ne bodo mogli uveljaviti

– neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost (delodajalci iz področja K iz standardne klasifikacije dejavnosti).

Do ukrepa bodo upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno povračilo izplačanih nadomestil plače. Posebej je opredeljen pogoj za tistega, ki ni posloval celotno leto 2019.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZA DELAVCE, KI SO NAPOTENI NA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO ALI ZARADI VIŠJE SILE NE MOREJO OPRAVLJATI DELA

Prispevki za socialno varnost za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo ali zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, ne morejo opravljati dela, bodo za meseca april in maj plačani iz državnega proračuna. Do oprostitve plačila prispevkov pa ne bodo upravičeni neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, katerih dejavnost se v celoti financira iz državnega proračuna.  Prispevke bodo delodajalci še vedno obračunali v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo pa jih potrebno plačati, vendar bodo oproščeni največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE TER KRIZNI DODATEK ZA ZAPOSLENE, KI PREJEMAJO PLAČO

Ukrep bo pripomogel k ohranitvi delovanja podjetij in zaposlitev v času epidemije koronavirusa, in sicer na način, da se delodajalca oprosti plačila prispevka zavarovanca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce v delovnem razmerju, ki kljub epidemiji še naprej delajo in sicer za plačilo teh prispevkov v mesecu aprilu in maju 2020.

Oprostitev velja za tiste zavarovance, ki v času uporabe interventnih ukrepov po tem zakonu še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo, prav tako pa se le-ta delodajalcu prizna tudi za čas, ko so zaposleni na dopustu in prejemajo nadomestilo plače v skladu drugim odstavkom 137. člena ZDR-1. Velja pa ta oprostitev samo za delavce v delovnem razmerju, zaposlene v podjetjih v zasebnem sektorju s sedežem v Republiki Sloveniji, ne velja pa za zavarovance, katerih delodajalci so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna.

Delodajalci, ki so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vsakemu zaposlenemu, ki dela in katerega zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Oproščeno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času uporabe ukrepov po tem interventnem zakonu v celoti poravna Republika Slovenija, pri čemer se ohranijo pravice, ki izhajajo iz zavarovanja.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA SAMOZAPOSLENE, DRUŽBENIKE IN KMETE

Z navedenim ukrepom se z namenom pomoči gospodarstvu omogoča oprostitev plačila prispevkov za socialna zavarovanja za samozaposlene osebe, družbenike, kmete in verske uslužbence za mesec april in maj.

Upravičenci so vsi tisti, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova opravljanja dejavnosti, ne glede na naravo dejavnosti, ki jo opravljajo, zato ukrep zadeva samozaposlene, ki jim je sicer Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov za obdobje obračuna prispevkov za april in maj 2020 pod določenimi pogoji že omogočil odlog plačila prispevkov, hkrati pa tudi družbenike in kmete (tako obvezno kot prostovoljno vključene v PIZ) kot tudi verske uslužbence.

Upravičenci bodo morali za pridobitev te oprostitve podati posebno izjavo, ki bo enotna za uveljavljanje izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka ter za oprostitev plačila prispevkov. Izjavo bo potrebno posredovati preko informacijskega sistema Finančne uprave RS, v njej pa bo potrebno izjaviti, da oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev izredne pomočiv obliki temeljnega dohodka, in da zaradi epidemije ne mored opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Prispevke, ki bodo skladno s tem členom oproščeni, bo za upravičence plačala država, zato bodo upravičeni do vseh pravic iz zavarovanja.

ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV ZA KMETE

Kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali do petega odstavka 25. člena ZPIZ-2, pa so upravičeni tudi do odloga prispevkov, če so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi opravljanja dejavnosti in ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v zavarovanje na katerikoli drugi zavarovalni podlagi in nima zaposlenih.

Odloži se lahko plačilo prispevkov za socialno varnost za mesec april, maj in junij 2020, le-ti pa morajo nato biti plačani do 31. 3. 2022, in sicer v enkratnem znesku ali pa obročno.

ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK ZA UPOKOJENCE, ŠTUDENTE

V času izbruha epidemije korona virusa, ki je prizadel celotno prebivalstvo RS, so ena od najbolj ogroženih skupin tudi upokojenci. Pravica do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence se tako določa prav z namenom, da se zagotovi višja socialna varnost najšibkejših upokojencev, katerih pokojnine so nižje od 700 EUR, brezposelnih prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Dodatek bo izplačan 30. aprila.

Dodatek se bo izplačal v treh različnih višinah (300 EUR, 230 EUR in 130 EUR) v odvisnosti od višine pokojnine (do 500 EUR, od 500,01 do 600 EUR in od 600,01 EUR do 700 EUR), prejemek pa se ne bo všteval v dohodek za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, saj je osnovni namen dodatka, izboljšanje socialnega položaja upravičencev. Prav tako od prejetega solidarnostnega dodatka ne bo potrebno plačati dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatek pa tudi ne bo predmet izvršbe ali davčne izvršbe.

Solidarnostni dodatek bo prejelo 328.780 upravičencev. Med njimi so tudi prejemniki sorazmernega dela pokojnine, katerim se bo dodatek izplačal v sorazmernem delu, kot je določen za izplačilo pokojnino in brezposelni prejemniki nadomestila iz naslova invalidnosti.

Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov  bodo prejele tudi druge ranljive skupine oseb, in sicer vsi upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ta dodatek prejmejo tudi redni študenti.

Potrebno pa je omeniti še univerzalni temeljni dohodek.

UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK – ZA SAMOZAPOSLENE, VERSKE USLUŽBENCE, KMETE IN DRUŽBENIKE-POSLOVODJE

Upravičenci iz prvega in drugega odstavka tega člena so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.

Upravičenci morajo podati izjavo, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali

– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Univerzalni temeljni dohodek pa bo pripadal tudi osebam, ki so družbeniki in poslovodje v d.o.o. in zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2 (obvezno zavarovani družbeniki, ki so poslovodje in niso obvezno zavarovani po kakšni drugi podlagi).

V zakonu je določen tudi zahtevek za vračilo celotne pomoči in sicer samo za samozaposlene, če jim prihodki v prvem polletju 2020 ne upadejo za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 dosežejo več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

Celotna vsebina predloga zakona vam je na voljo na naslednji povezavi: Zakon o interventnih ukrepih.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

 

 

Preberi več

Problematika stalnega in začasnega prebivališča najemnikov

Kaj morajo vedeti najemniki in najemodajalci, ko sklepajo najemno pogodbo?

Na vse večje težave s prijavo stalnega prebivališča mnogih slovenskih prebivalcev je že pred nekaj leti opozarjal Varuh človekovih pravic, vendar tudi Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) ni prinesel rešitve na tem področju. V tem članku opozarjamo na težave najemnikov, ki so se znašli brez prijavljenega stalnega prebivališča in težave njihovih najemodajalcev.

Imeti stalno prebivališče v Sloveniji, je tudi za nekatere slovenske državljane, misija nemogoče. V času, ko je najemnih stanovanj občutno premalo, so se nekateri najemniki (npr. brez lastnih nepremičnin, brez staršev, itd.) znašli v nemogoči situaciji, saj jim večina najemodajalcev odklanja prijavo stalnega prebivališča v najetem stanovanju, po drugi strani pa jim tudi upravna enota ne dovoljuje prijave začasnega prebivališča na tem naslovu. Pogoj za prijavo začasnega prebivališča je prijavljeno stalno prebivališče posameznika (najemnika) na drugem naslovu. Če torej stalnega prebivališča najemnik nima prijavljenega, upravna enota na podlagi najemne pogodbe, na naslovu najetega stanovanja prijavi stalno prebivališče. Najemnik ima posledično težave z najemodajalcem, ker za registracijo stalnega prebivališča v njegovi nepremičnini nista bila dogovorjena. Pogosto prejme odpoved pogodbe o najemu stanovanja ali pa se mu v najboljšem primeru le ta ne podaljša. Ko se najemnik sooči s problemom kje prebivati, mu upravna enota lahko prijavi zakonito prebivališče na občini, vendar mu pred tem pojasnijo, da ne bo upravičen do socialnih pomoči, ker nima stalnega prebivališča in tako se sklene začaran krog.

Tudi iz Zveze prijateljev mladine Moste – Polje so opozorili na težavo socialno šibkejših posameznikov, ki jim najemodajalci odklanjajo prijavo stalnega prebivališča in imajo zato svoje stalno prebivališče ponavadi prijavljeno pri starših, na drugem koncu države. Posledica tega je, da ne morejo sodelovati na razpisu stanovanjskega sklada za neprofitno stanovanje v kraju, kjer dejansko živijo, hkrati pa tudi ne morejo biti upravičeni do subvencije najemnine.

Namen sprejetja ZPPreb-1 je bil zagotoviti točno in ažurno evidenco prebivalstva, ki bo zmanjševala možnosti fiktivne prijave prebivališča, saj so bile odkrite mnoge zlorabe tega instituta, zaradi črpanja socialne pomoči in drugih pravic. Zakonodajalci pa bi morali pri spremembah zakonodaje upoštevati dejstvo, da je potrebno problematiko reševati celovito, v prid vsem deležnikom, v nasprotnem primeru ni želenih učinkov na vseh področjih, ki naj bi jih zakon urejal.

Zakon o prijavi prebivališča po našem mnenju nepotrebno postavlja najemodajalca v podrejen položaj, kar posledično prinaša težave najemnikom. Najemodajalci, s prijavo stalnega prebivališča najemnika v njihovi nepremičnini, namreč tvegajo, da najemnik po zapadlosti najemne pogodbe in po odselitvi, ne bo prostovoljno odjavil stalnega prebivališča. Najemodajalec namreč nima pravice, da na podlagi sklenjene najemne pogodbe omejuje dolžnost prijave najemnika na njegovem naslovu, ter nima pravice, da po njegovem odhodu odjavi stalno prebivališče najemnika. Zakaj bi se torej najemodajalec, v času velikega povpraševanja po najemnih stanovanjih, ukvarjal  z administrativnimi ovirami, ki jih potencialno prinaša najemnik brez prijavljenega stalnega prebivališča. Najemnik tudi ne more odjaviti stalnega prebivališča na naslovu dosedanjega najemodajalca (četudi bi to želel), vse dokler ne prijavi stalnega prebivališča na drugem naslovu, kar pa ni enostavna rešitev, kot smo že uvodoma pojasnili.

Če najemnik po preteku najemne pogodbe, ne prijavi stalnega prebivališča na novem naslovu,  mora bivši najemodajalec sprožiti postopek ugotavljanja stalnega prebivališča na upravni enoti, kjer bo sodeloval kot priča in ta postopek lahko traja nekaj mesecev. Več o tej problematiki smo objavili v članku, na naslednji povezavi: Lastnik nepremičnine brez pravic za odjavo stalnega prebivališča najemnika.

Ob tem se sprašujemo: »Kakšnemu namenu služijo birokratski postopki preverjanja dejstev na terenu ali oseba res živi v prostorih najemodajalca, pričanje najemodajalca, itd., če lahko najemodajalec že s pretečeno pogodbo dokaže, da najemnik nima več pravice bivanja v njegovi nepremičnini, torej posledično tudi nima pravice imeti prijavljeno stalno prebivališče v njej?«

Poenostavljen postopek odjave stalnega prebivališča s strani najemodajalca, avtomatična prijava zakonitega prebivališča v določenem časovnem roku za osebo brez stalnega prebivališča, bi odgnal strah in težavo najemodajalcem, najemnikom pa olajšal prijavo stalnega prebivališča.

Za več informacij o prijavi in odjavi stalnega ali začasnega prebivališča smo vam pripravili tudi članek, na naslednji povezavi: Stalno in začasno prebivališče v Sloveniji, stalni in začasni naslov v tujini.

Pravni nasvet vam nudimo preko info@pravnisos.si in telefona 051 368 812, vabimo pa vas, da preverite tudi ostale storitve našega pravnega ali davčnega svetovanja.

Preberi več

Stalno in začasno prebivališče v Sloveniji, stalni in začasni naslov v tujini

PRIJAVNO – ODJAVNA obveznost in z njimi povezani postopki

Prijavno – odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem v Sloveniji ter stalnim in začasnim naslovom v tujini ureja Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), ki natančneje opredeljuje obveznost posameznika, da prijavi resnične podatke o naslovu naselitve in sankcije, če tega ne stori. Zakon opredeljuje dolžnosti lastnika in drugih oseb, ki omogočajo bivanje posamezniku na določenem naslovu, da ga ne omejujejo pri njegovi prijavni obveznosti. ZPPreb-1 omejuje število prebivališč ali naslovov v tujini, ter poleg ostalih pomembnih zadev, natančneje definira postopke:

  • postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča
  • postopek ugotavljanja stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča.

Uvodoma vam podajamo nekaj informacij o prijavi in odjavi bivališča, sledi pa kratko pojasnilo postopkov, ki jih vodijo upravne enote v zvezi s prijavo-odjavo prebivališč.

Stalno prebivališče, stalni naslov v tujini

Državljan Slovenije in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje imata dolžnost, da na upravni enoti prijavita stalno prebivališče na naslovu, kjer stalno prebivata, v roku osmih dneh od dneva naselitve na tem naslovu. Posameznik ima lahko eno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali en stalni naslov v tujini. Če se državljan Slovenije in tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji naselita v tujini, morata najkasneje v 15 dneh od naselitve, pristojnemu organu v Sloveniji prijaviti stalni naslov v tujini ter v roku 15 dni morebitno spremembo naslova v tujini. Če vam je poznan datum naselitve v tujini, lahko stalni naslov prijavite tudi pred naselitvijo v tujini. Stalno prebivališče lahko na določenem naslovu prijavlja le oseba, ki lahko dokaže pravico do prebivanja na naslovu in sicer na podlagi izjave o lastništvu, solastništvu, najemne pogodbe, podjemne pogodbe, soglasjem lastnika, solastnika nepremičnine ali stanodajalca.  Če gre za posameznika, ki ni poslovno sposoben, potem omenjena dokazila niso potrebna za prijavo bivanja na naslovu staršev ali drugega zakonitega zastopnika. Posebnosti prijave veljajo za otroke in novorojenčke. Stalnega prebivališča pa ni mogoče kar odjaviti, saj na obstoječem naslovu preneha s prijavo novega stalnega prebivališča, s prijavo stalnega naslova v tujini, s smrtjo, izgubo državljanstva Slovenije ali če je ta odločitev sprejeta s strani upravne enote v postopku ugotavljanja prebivališča. Tujcu se ukine stalno prebivališče po prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje.

Začasno prebivališče, začasni naslov v tujini

Državljan Slovenije in tujec, ki začasno prebiva zunaj stalnega prebivališča (vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju – ki imajo dolžnost prijaviti gosta) in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, mora upravni enoti prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve. Začasnega prebivališča ne more torej prijaviti oseba, ki nima urejenega statusa stalnega prebivališča. Tujec, ki na nekem naslovu že prebiva pred pridobitvijo dovoljenja za začasno prebivanje ali pred pridobitvijo vizuma za dolgoročno bivanje, je dolžan prijaviti začasni naslov v osmih dneh od dneva vročitve dovoljenja oz. vizuma. Če se državljan Slovenije ali tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji začasno naseli v tujini za več kot 90 dni, mora najpozneje v 15 dneh od naselitve, pristojnemu organu prijaviti začasni naslov v tujini, prav tako pa v istem roku tudi njegovo spremembo.

Prav tako kot pri stalnem prebivališču, ima posameznik lahko le eno začasno prebivališče v Sloveniji ali en začasni naslov v tujini, izjeme so določene z zakonom. Kot smo že omenili ima lahko začasno prebivališče le posameznik, če ima prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji ali stalni naslov v tujini. Prav tako ima lahko začasno dovoljenje tudi tujec, na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje. Začasni naslov v tujini ima lahko tisti posameznik, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji. Začasno prebivanje se prijavlja za čas do dveh let in se ga lahko ponovno prijavi pred njegovim prenehanjem, medtem ko se začasni naslov v tujini prijavlja največ za štiri leta, pred njegovim prenehanjem pa ga je prav tako mogoče ponovno prijaviti. Posameznik mora odjaviti začasni naslov v osmih dneh, začasni naslov v tujini pa v 15 dneh od odselitve.

Preverjanje resničnosti prijave prebivališča

Postopek sproži upravna enota ob prijavi prebivališča in sicer v primerih, ko dvomi o tem, da posameznik dejansko prebiva na naslovu, ki ga prijavlja, potem tudi v primeru, ko mu lastnik ne dovoljuje prijave stalnega prebivališča in v drugih primerih (enota ni stanovanjski objekt, nima hišne številke, itd.). Postopek se sproži tudi v primeru suma, da gre za fiktivno prijavo, ker na tem naslovu prijavljeno že večje število oseb.

Če upravna enota ugotovi, da posameznik stalno ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja oz. da stavba ne obstaja ali da ni mogoče določiti hišne številke, bo z odločbo zavrnila prijavo stalnega prebivališča.

Ugotavljanje stalnega ali začasnega prebivališča

V kolikor pa upravna enota sumi na zlorabo instituta prijave prebivališča, pa lahko uvede postopek ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča.

Tako bo upravna enota po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja prebivališča, če posameznik ne prijavi prebivališča kljub pozivu upravne enote ali če dvomi, da posameznik, kljub njegovi izjavi, na naslovu prijavljenega prebivališča prebiva. Postopek uvede tudi, če ga predlaga občina, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče ali občina, kjer posameznik prebiva.

Če po preverbi dejanskega stanja kje posameznik prebiva, upravna enota ugotovi, da ne prebiva na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča, mu bo v register stalnega prebivalstva prijavila stalno prebivališče na naslovu, kjer dejansko stalno prebiva. Če ugotovi, da se je posameznik stalno odselil iz Slovenije, mu bo v register vpisala stalni naslov v tujini oz. državo, v katero se je odselil.

Ugotavljanje začasnega prebivališča se opravi smiselno po enakem postopku.

V kolikor pa se zgodi, da upravna enota v tem postopku ne more prijaviti stalnega prebivališča za posameznika, mu določi zakonsko prebivališče na naslovu občine, na območju katere stalno prebiva ali v določenih primerih na Centru za socialno delo (CSD).

Globa za prekrške v zvezi s prijavo in odjavo prebivališča je od 200 do 600 EUR.

Za davčno – pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Kaj moramo vedeti o odrejanju dela na domu

Kako ravnati pri odrejanju dela na domu?

Obveščamo vas, da je na spletni strani Ministrstva za delo (MDDSZ) objavljeno pojasnilo glede možnosti odrejanja dela na domu in drugega dela v primeru izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, kar velja prebrati in se po potrebi tudi ustrezno pripraviti.

Delodajalci imajo pravico, da v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v izjemnih okoliščinah odredijo drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela, določeno s pogodbo o zaposlitvi, kot je npr. delo na domu in to brez soglasja delavca, vendar le za čas trajanja izjemnih okoliščin.

Delodajalec pa mora biti pri odrejanju dela od doma pozoren na primernost delovnega mesta, vidik delovnega časa, zagotavljanje delovnih sredstev, varstvo poslovnih skrivnosti ter varnost in zdravje pri delu.

V primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

Ministrstvo za delo (MDDSZ) je povzelo priporočeno vsebino, ki naj jo delodajalec opredeli pri enostranskem odrejanju dela na domu zaradi izjemnih okoliščin:

  • navedba okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela,
  • opredelitev dela oziroma kraja dela oziroma prostorov, v katerih se bo delo izvajalo,
  • opredelitev dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa,
  • obseg dela (določen naj bi bil tako, da delavec, ki dela na domu, opravi enak obseg dela, kot ga opravijo delavci, ki delajo v prostorih delodajalca),
  • način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oziroma poročanje delavca o tem,
  • delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa,
  • delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec ter višina nadomestila za njihovo uporabo,
  • plačilo za delo (v mesečni bruto plači so zajete vse opravljene ure, razen v primeru, če delodajalec delavcu odredi nadurno delo),
  • dosegljivost delavca, ki dela na domu
  • kdaj, v katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter delodajalec dosegljiv za delavca,
  • omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca, – način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
  • napotki glede varnega in zdravega dela od doma.

O opravljanju dela na domu pa je potrebno obvestiti tudi Inšpektorat RS za delo (možno tudi elektronsko na ta naslov: gp.irsd@gov.si), kjer navedete kdo in kje delo opravlja, kakšno delo se opravlja in koliko časa se bo predvideno opravljalo.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Pozivi za plačilo visoke parkirnine in stroškov iz tujine v nasprotju z zakonom in kodeksom

OBJAVLJENO MNENJE KOMISIJE ZA ETIKO GLEDE RAVNANJA ODVETNIKA

Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je sprejela stališče, da odvetniki, ki prebivalce Slovenije pozivajo k plačilu neplačanih parkirnin in visokih stroškov postopka v Republiki Hrvaški, kršijo 10. člen Zakona o odvetništvu in 8.,55.,58. in 61. določbo Kodeksa odvetniške poklicne etike (v nadaljevanju Kodeks).

Na podlagi mnogih pritožb prebivalcev Slovenije, ki so prejeli tovrstne pozive slovenskih odvetnikov, so se odzvali tudi v Odvetniški zbornici Slovenije in pravilnost ravnanja posameznih odvetnikov presojali s strani Komisije za etiko. V nadaljevanju članka na kratko povzemamo Mnenje o skladnosti ravnanja odvetnika z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike, objavljenega dne 12.11.2019, na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije.

Komisija je podala mnenje, da je odvetnik z množičnimi pozivi za plačilo visokih parkirnih kazni kršil 55. člen Kodeksa, saj je izkoriščal nepoučenost, zmoto ali boječnost nasprotne stranke, zlasti če ta ni imela pravnega zastopnika. Zahteva za plačilo stroškov, ki večkratno presegajo znesek neplačane parkirnine, po mnenju Komisije predstavlja izkoriščanje nepoučenosti nasprotne stranke, saj ti ne poznajo pravila, da je odvetniške stroške dolžna plačati stranka, ki je storitev naročila, nasprotna stranka pa jih je dolžna poravnati le, če jih odmeri sodišče. Prav tako neuka stranka ne ve, da se opomin kot strošek v izvršbi ne priznava. V Komisiji tudi menijo, da želi odvetnik izkoristiti boječnost nasprotne stranke, da bi v primeru neplačila opomina sledili še bistveno višji stroški, pri čemer želi odvetnik doseči neupravičen uspeh za svojo stranko (hrvaške odvetnike oz. njihove stranke).

Prav tako so v Komisiji zaznali kršitev 58. člena Kodeksa, saj odvetnik ne bi smel povzročiti nasprotni stranki nepotrebnih stroškov. Odvetnik bi lahko s svojo stranko sicer sklenil dogovor o drugačnem obračunavanju stroškov, kot je določena po tarifi, ne sme pa teh stroškov prevaliti na nasprotno stranko.

V  opominih je bilo prav tako navedeno, da bodo v primeru neplačila parkirnin in visokih stroškov postopka, sproženi sodni postopki s strani upnika pred pristojnim sodiščem v Republiki Hrvaški, kar pomeni, da bo odvetnik osebne podatke lastnikov vozil posredoval upniku, le ta pa bo sam sprožil sodni postopek pred hrvaškim sodiščem. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je odvetnik pridobil osebne podatke lastnikov vozil v nasprotju z 10. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv). Informacijska pooblaščenka je namreč že leta 2017 izdala mnenje, da ima po Zakonu o odvetništvu odvetnik pravico pridobivati osebne podatke, ki jih potrebuje v posamični zadevi, ko opravlja odvetniški poklic. Posredovanje podatkov bi bilo po njihovem mnenju dopustno, če npr. iz zahteve izhaja, da bo odvetnik določenega upnika zastopal pri izterjavi določene terjatve in ne, da podatke za izterjavo potrebuje upnik sam. V obravnavanih primerih je upnik odvetnika uporabil le za pridobitev osebnih podatkov dolžnika, kar je nedopustno.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Kaj ne sodi med delo ali zaposlovanje na črno?

KATERE VRSTE POMOČI SO NAM LAHKO NA VOLJO IN KAKŠNA JE RAZLIKA MED NJIMI?

Odgovore na tovrstna vprašanja boste našli v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), kjer so podane razlage naslednjih del, ki ne sodijo med delo na črno: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko ter dobrodelno delo. Poleg omenjenih pa tudi osebno dopolnilno delo.

Če boste prejemali brezplačno pomoč v obliki kratkotrajnega dela, nujnega dela, humanitarnega dela oz. zgoraj navedenih podobnih del, ne boste zaposlovali na črno, čeprav z osebo nimate sklenjene pogodbe za opravljanje tega dela. Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Pogosto se meša pojem kratkotrajno delo ožjih družinskih članov s sorodstveno pomočjo, vendar med njima obstaja pomembna razlika. Za sorodstveno pomoč velja brezplačna pomoč zakoncu ali partnerju v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.  Med sorodstvo v ravni vrsti sodi sorodstvo med predniki in njihovimi potomci (stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki, itd.), medtem ko sorodstvo v stranski črti velja med potomci določenega prednika (bratje, sestre, nečaki oziroma nečakinje, strici, tete, itd.). Razjasniti moramo še pojem svaštva, ki je razmerje enega zakonca do sorodnikov drugega zakonca, torej nastane na podlagi zakonske zveze (tast/tašča – zet/snaha, očim/mačeha – pastorek/ pastorka)  in v primeru zunajzakonske zveze ne moremo govoriti o svaštvu. Sorodstvena pomoč se lahko v primerjavi s kratkotrajnim delom ožjih družinskih članov nudi širšemu krogu sorodnikov, vendar gre za pomoč, ki jo ena fizična oseba nudi drugi fizični osebi in ne za brezplačno pomoč pravni osebi, zavodu ali samostojnemu podjetniku (tudi če je lastnik naš sorodnik).

Kratkotrajno delo je opravljanje dela v mikro družbi, zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga brezplačno opravi naslednji krog oseb, ki je ožji kot pri sorodstveni pomoči,  saj gre za družinske člane, kot so:

– zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,

– zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika,

– oseba, s katero je lastnik ali solastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,

– starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika.

Kratkotrajno delo je omejeno le na 40 ur mesečno in delodajalec mora zanjo voditi evidenco o opravljenem delu. Dnevno jo mora predložiti v podpis osebi, ki opravlja to delo, ob začetku dela in zaključku opravljanja tega dela. Evidenca mora vsebovati naslednje informacije:

– osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,

– uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, po dnevih,

– skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.

Delodajalec je omenjeno evidenco dolžan hraniti še 2 leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala. Delodajalec je dolžan poskrbeti tudi za prijavo  zavarovanja te osebe za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Preko sistema eDavki se predloži obračun davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec, vrsta dohodka 1509 – plačilo prispevka za ZZ) in v tekočem mesecu izvede plačilo 5,23 EUR za pretekli mesec (mesečni znesek določen za leto 2020).

Za kratkotrajno delo se ne more šteti delo brata ali sestre lastnika oz. solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe, prav tako tudi ne delo vnuka in starega starša.

Naslednja oblika dela, ki ne sodi med delo na črno, je sosedska pomoč, ki že iz imena nakazuje na brezplačno pomoč sosedov, torej fizičnih oseb, ki prebivajo v bližini tistega, ki mu je nudena pomoč.

Kadar se opravljajo nujna dela za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč, ne moremo govoriti o delu na črno. Isto velja za humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko ter dobrodelno delo, če se opravlja za organizacije, ki imajo ustrezen status. Dobrodelno delo je namenjeno brezplačni pomoči varovancem v vzgojno-varstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.

Tudi osebno dopolnilno delo se ne šteje med delo na črno, kljub temu, da oseba nima podpisane pogodbe, saj gre za delo posameznika npr. v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravljanje drugih manjših del (izdelava izdelkov domače in umetnostne obrti, nabiranje in prodaja zelišč in gozdnih sadežev,..), ki so določena v podzakonskem aktu. Ne smejo se opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Osebno dopolnilno delo je potrebno priglasiti na AJPES-u.

Za pravno pomoč in svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega ali davčnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več

Spremembe pri olajšavah za vzdrževane družinske člane

NOVOSTI KI JIH PRINAŠA DAVČNO LETO 2020 PRI POSEBNIH OLAJŠAVAH ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE

Med novostmi v dohodnini, ki jih je prinesel ZDoh-2V, je tudi sprememba pri priznanju posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je posledica ukinjanja gospodinjske evidence v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča. Doslej je bilo skupno gospodinjstvo otroka in staršev oziroma zavezanca in njegovih staršev pogoj za priznanje posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, po novem pa je pogoj prijavljeno isto stalno prebivališče po predpisih o prijavi prebivališča. Pogoj istega prijavljenega stalnega prebivališča pa velja le v dveh primerih.  Pogoj velja v primeru, če je vzdrževan družinski član otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje , za delo sposoben in je prijavljen pri službi za zaposlovanje ter nima lastnih dohodkov za preživljanje oz. so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Drugi primer pa je vezan na starše oz. posvojitelje zavezanca (vzdrževani družinski člani), če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

ZDoh-2V se je v 9. odstavku 115. člena dopolnil tudi s tem, da se starši in posvojitelji zavezanca, štejejo za vzdrževane družinske člane ne samo v primeru, če so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev, ampak tudi tedaj, ko imajo sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.

Prav tako se za vzdrževanega družinskega člana šteje ne samo otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji (ne glede na njegovo starost), temveč tudi otrok, ki se ne šola, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti nižji od višine posebne olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Omenjeno velja ne glede na njegovo starost.

Spremembe se uporabljajo za davčno leto, ki se začne od vključno 1. januarja 2020.

Dohodnina se vam lahko zmanjša za posebno olajšavo za vzdrževanje družinskih članov, ki se v primerjavi z letom 2019 ni spremenila in jo za davčno leto 2020 objavljamo v nadaljevanju:

Posebna olajšava 2020

  • za vzdrževane otroke
  Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih 
Za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 203,08
Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 8.830,00 735,83
Za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 220,77
Za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 368,21
Za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 515,65
Za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 663,09

 

Za vse nadaljnje vzdrževane otroke se višina olajšave poveča za 1.769,30 eura (mesečno za 147,44 eura) glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

 

  • za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana
Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih 
2.436,92 203,08

 Vir: FURS

 

Navedbe kdo sodi med vzdrževane družinske člane lahko pridobite v 115. členu ZDoh-2V, kjer so navedene tudi vse omejitve. Za vzdrževane družinske člane brez omejitev veljajo le otroci do 18. leta starosti.

Olajšave lahko uveljavljate na mesečni ravni preko izračuna akontacije dohodnine, v tem primeru morate svojemu delodajalcu dostaviti  obrazec (obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine). Če pa mesečno niste uveljavljati olajšave ali pa bi želeli olajšavo spremeniti, morate do 5.2. vložiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Vložite jo preko mobilne aplikacije eDavki ali elektronsko preko sistema eDavki, lahko pa jo posredujete po pošti ali osebno dostavite FURS-u.

Če boste zamudili tudi ta rok, boste prejeli informativni izračun dohodnine brez omenjenih olajšav in preostala vam bo le možnost, da na FURS posredujete ugovor zoper informativni izračun dohodnine. Če ne prejmete informativnega izračuna dohodnine, lahko olajšavo uveljavljate v  napovedi za odmero dohodnine.

Če potrebujete pomoč pri davčni napovedi ali druge storitve davčnega svetovanja, smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812. Preverite tudi različne storitve pravnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Preberi več