Postopek legalizacije od 15.10.2025 naprej 

Novela gradbenega zakona (GZ-1B), ki je začela veljati 15. oktobra 2025, prinaša pomembne spremembe na področju gradbene zakonodaje, v tokratnem članku pa se posvečamo le posodobljene možnosti legalizacije do leta 2030.

Za objekte, ki nimajo gradbenega dovoljenja, ali so zgrajeni drugače kot to izhaja iz gradbenega dovoljenja, je posodobljen postopek redne legalizacije, ki ga opredeljuje spremenjen 145. člen GZ-1. V članku navajamo samo prvi odstavek od vseh štirinajstih odstavkov tega člena:

»145. člen

(postopek legalizacije)

(1) Upravni organ izda odločbo o legalizaciji, če je objekt, del objekta, rekonstrukcija objekta ali sprememba namembnosti objekta vsaj do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo GZ in je zahteva za izdajo odločbe o legalizaciji vložena najkasneje do 31. 12. 2030 in:

1. je gradnja dokončana;
2. sta dokumentacijo za legalizacijo podpisala projektant in pooblaščeni strokovnjak, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, in je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da dokumentacija izkazuje dejansko stanje gradnje in na njej ni očitnih napak;
3. so h gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona ali če upravni organ v skladu z drugim in tretjim odstavkom 47. člena tega zakona ugotovi, da je gradnja skladna s predpisi, ki so veljali kadarkoli v času od začetka gradnje objekta do izdaje mnenja;
4. so nadomestila in prispevki, določeni z drugimi zakoni, plačani oziroma so na drug način izpolnjene investitorjeve obveznosti;
5. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je objekt oziroma gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke prvega odstavka, drugega ali tretjega odstavka 46. člena tega zakona;
6. je stavba, ki je predmet zahteve, vpisana v katastru nepremičnin in objekt gospodarske javne infrastrukture evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture ali pa je predloženo dokazilo, da je vložena zahteva z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin;
7. je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta v skladu s tem zakonom in
8. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 106. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje.«

Gradnja je skladna s prostorskimi akti, če je bilo zanjo pridobljeno lokacijsko dovoljenje, pri čemer lahko gradnja odstopa od lokacijskega dovoljenja le v obsegu dopustnih manjših odstopanj, ki jih določa 79. člen GZ-1. Upravni organ izda odločbo o legalizaciji tudi za gradnjo po 30.4.2004, pri kateri bi bilo potrebno pred gradnjo pridobiti naravovarstveno soglasje, če ta gradnja izpolnjuje pogoje iz 145. člena in je zanjo predloženo mnenje pristojnega mnenjedajalca ter upravni organ ugotovi, da nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varovano območje. Če je bila gradnja izvedena v različnih časovnih obdobjih, se za ureditev pravnega stanja objekta uporabljajo prostorski, gradbeni in drugi predpisi, ki so veljali ali so se uporabljali kadarkoli v času od začetka gradnje do izdaje odločbe. Odločbo o legalizaciji mora upravni organ izdati v 90 dneh od vložitve popolne zahteve za legalizacijo.

Pojasnilo: 145. člen določa pogoje za legalizacijo objektov, ki so bili vsaj v grobem zgrajeni pred novembrom 2017 (do 17.11.2027 – pred uveljavitvijo GZ), vendar kot skrajni datum za vložitev zahtevka za izdajo odločbe o legalizaciji navaja 31. 12. 2030. Legalizacija tako ni mogoča za objekte, zgrajene po letu 2017 brez ustreznih dovoljenj. Za razliko od rednega postopka je potrebna drugačna dokumentacija (posnetek stanja objekta) in uporabljajo se lahko predpisi, ki so veljali v času obstoja objekta. Lastnik pa bo moral poleg komunalnega prispevka plačati tudi kazen za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Legalizacija ne pomeni potrdila o potresni varnosti in izpolnjevanja vseh bistvenih lastnosti objekta. Na tem mestu vas opozarjamo, da ne zadostuje registrski vpis nepremičnine, kar je vpis nepremičnine na podlagi izjav lastnika, brez geodetske izmere, temveč samo katastrski vpis. Katastrski vpis pomeni, da je stavba izmerjena s strani pooblaščenega geodeta, elaborat pa potrjen in vpisan v kataster nepremičnin pri GURS.

Za pravno svetovanje in pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

POJASNILA K NOVELI GRADBENEGA ZAKONA

Novela gradbenega zakona (GZ-1B), ki je začela veljati 15. oktobra 2025, spreminja DOMNEVO izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejši objekt, tako da v prvem odstavku 150. člen določa, da se šteje, da ima pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu:

• objekt, zgrajen pred 31.12.1967,
• objekt gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, zaščite in reševanja ali objekt s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25.6.1991
• objekt, zgrajen na podlagi Zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres in
• enostanovanjska stavba, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja do 1.1.2003.

Drugi odstavek 150. člena določa, da objekt ali del objekta, zgrajen pred 1.1.1995, ni nelegalen ali neskladen in se ga sme ne glede na 8. člen GZ-1 uporabljati, če iz različnih dokazov izhaja, da je bilo zanj pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenje, pa ga ni mogoče predložiti.

Lastnik, solastnik ali drug upravičenec lahko pridobi odločbo o domnevi na podlagi pogojev določenih v tretjem odstavku 150. člena, kot sledi:

»(3) Lastnik ali posamezni solastnik ali drug stvarnopravni upravičenec nepremičnine lahko pridobi odločbo o domnevi iz prvega in drugega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: odločba o domnevi), če:

–        se objekt po mejnem datumu iz prvega ali drugega odstavka tega člena ni spremenil ali se je spremenil tako, da po katerem koli predpisu od spremembe do izdaje odločbe o domnevi za to spremembo gradbeno dovoljenje ni bilo predpisano,

–        je objekt evidentiran v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, v času vložene zahteve za izdajo odločbe o domnevi, in

–        se za objekt iz prejšnjega odstavka na podlagi različnih dokazov lahko ugotovi obstoj izdanega dovoljenja.«

Pojasnilo:

S spremenjenim 150. členom se povzema določbe zakona ZGO-1, ki je določil zakonsko domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekt, zgrajen pred 31.12.1967, dodaja pa se še enostanovanjske stavbe, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja do 1.1.2003, kot je to že določal ZGO-1. Dodana je tudi možnost domneve za objekte zgrajene do 1.1.1995, za katere iz posrednih dokazov izhaja, da je objekt dovoljenje imel, vendar ga zaradi spremembe lastništva ali drugih razlogov ni mogoče predložiti. Razlog za omenjeno določbo je v tem, da se šele po tem datumu vsa upravna dovoljenja lahko dobijo pri upravnih organih, ki so ta dovoljenja izdala.

Domneve glede objektov zgrajenih pred 1.1.1995 ne bo mogoče dokazati za območja z režimi varovanih območij (najboljša kmetijska zemljišča, zavarovana območja naravne dediščine, kulturni spomeniki, vodovarstvena območja), ker so od 1967 do 1995 vedno obstajali predpisi, ki so prepovedovali gradnjo na teh območjih.

Po 150. členu zadostuje, da stranka izpolnjevanje pogojev iz tega člena dokaže z verjetnostjo (dejstva in okoliščine, ki so verjetno izkazane). Izrecno je tudi določeno z novim osmim odstavkom tega člena, da morajo upravni organi v kateremkoli upravnem postopku, ki se nanaša na objekte, za katere obstaja zakonska domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja, to domnevo upoštevati, ne da bi od investitorja zahtevali pridobitev odločbe o domnevi.

Pridobitev domneve izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja ni obvezna, saj za objekt že obstaja zakonska domneva legalnosti in se odločba o domnevi izdaja le na željo investitorjev, lastnikov. Domneva se nanaša le na celotni objekt in se izda le v primeru, da po mejnih datumih ni prišlo do sprememb na objektu, ki bi zahtevale gradbeno dovoljenje in objekt le tega nima. Nepremičnina mora biti za izdajo odločbe o domnevi tudi vpisana v kataster nepremičnin, kar zahteva veljavna zakonodaja. Na tem mestu vas opozarjamo, da ne zadostuje registrski vpis nepremičnine, kar je vpis nepremičnine na podlagi izjav lastnika, brez geodetske izmere, temveč samo katastrski vpis. Katastrski vpis pomeni, da je stavba izmerjena s strani pooblaščenega geodeta, elaborat pa potrjen in vpisan v kataster nepremičnin pri GURS. Večina nepremičnin v Sloveniji pa je samo registrsko vpisanih.

Namesto DOMNEVE izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja preverite, ali vaša nepremičnina izpolnjuje pogoje za pridobitev uporabnega dovoljenja.

IZDAJA UPORABNEGA DOVOLJENJA ZA OBSTOJEČE OBJEKTE Z GRADBENIM DOVOLJENJEM

Če ste lastnik objekta, ki je bil grajen v skladu z gradbenim dovoljenjem in doslej še niste pridobili uporabnega dovoljenja, vam postopke pridobitve uporabnega dovoljenja (ne govorimo o domnevi o izdanem uporabnem dovoljenju) predpisuje 147. do 149. člen GZ. Za objekt, ki je bil zgrajen pred 1. januarjem 2005 skladno z gradbenim dovoljenjem, se izda uporabno dovoljenje, če:

–        je vpisan v kataster nepremičnin,

–        zanj ni bil izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo,

–        je zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložena izjava pooblaščenega strokovnjaka, iz katere izhaja, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji iz 79. člena tega zakona.

Zakon pa v 149. členu določa, da se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu enostanovanjske stavbe, ki:

–        so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji iz 79. člena tega zakona pred 1. junijem 2018, kar se dokazuje z izjavo pooblaščenega strokovnjaka, ki mora to potrditi;

–        zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep,

–        so vpisane v kataster nepremičnin.

Pojasnilo: Tu gre za izdajo »pravega« uporabnega dovoljenja in ne za izdajo odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja. Pridobitev uporabnega dovoljenja terja nekaj stroškov (strošek pooblaščenega geodeta, strošek pridobitve izjave pooblaščenega strokovnjaka, itd.).

Za pravno svetovanje in pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

UVELJAVLJANJE PRAVICE POTROŠNIKA ZARADI NESKLADNOSTI BLAGA

Pravice, ki jih imate kot kupec novega ali rabljenega blaga ter storitev, so določene v Zakonu o varstvu potrošnikov, v drugih zakonih za posebna področja varstva potrošnikov in Obligacijskem zakoniku.

Zakon o varstvu potrošnikov ureja pravice potrošnikov v primerih, ko se kot prodajalec pojavlja podjetje. Prodajalec je namreč po tem zakonu podjetje, ki sklepa prodajne pogodbe in je lahko pravna, ne glede na njeno pravno organizacijsko obliko, ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost. Prav tako morajo dolžnosti, ki jih nalaga omenjeni zakon upoštevati tudi državni organi in drugi subjekti, pri ponujanju, prodajanju ali trženju blaga, storitev in digitalne vsebine.

Če Zakon o varstvu potrošnikov ne ureja določenih razmerij, se uporablja Obligacijski zakonik. Zakon o varstvu potrošnikov pa se sicer uporablja tudi glede vprašanj za posebna področja varstva potrošnikov, če ti niso urejena v drugih zakonih, ki se zanje uporabljajo.

Pri uveljavljanju pravic zaradi napak na blagu ali storitvi, ko sta prodajalec in kupec fizični osebi, pa se Zakon o varstvu potrošnikov ne uporablja. Med tovrstnimi pogodbenimi partnerji se lahko omeji odgovornost prodajalca, vendar ne v vseh primerih.

V nadaljevanju podajamo pravice potrošnikov kot izhajajo iz Zakona o varstvu potrošnikov in se osredotočamo na problem, ko blago ni skladno s ponudbo ali pogodbo, prodajalec pa je podjetje, ki neskladnost zavrača.

Po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) morate kot potrošnik v zakonskem roku obvestiti prodajalca o neskladnosti blaga in najprej zahtevati od prodajalca brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga. Da bi se vzpostavila skladnost blaga, lahko izberete med popravilom blaga in zamenjavo blaga z novim brezhibnim blagom, razen če:

–        je izpolnitev izbranega jamčevalnega zahtevka nemogoča ali

–        izpolnitev izbranega jamčevalnega zahtevka predstavlja nesorazmerne stroške za prodajalca v primerjavi z drugim jamčevalnim zahtevkom ob upoštevanju vseh okoliščin.

Če prodajalec to ne zagotovi v zakonsko predvidenem času, lahko potem zahtevate znižanje kupnine v sorazmerju z neskladnostjo ali odstopite od prodajne pogodbe in zahtevate vračilo plačanega zneska. V vsakem primeru imate tudi pravico, da od prodajalca zahtevate povrnitev škode, zlasti pa povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza blaga, ki nastanejo zaradi uveljavljanja jamčevalnega zahtevka.

Neskladnost blaga lahko pri prodajalcu uveljavljate le, če se napake pojavijo v roku dveh let od nakupa. Vprašanje kdo mora dokazovati neskladnost, pa je odvisna od časovne komponente, kdaj se je neskladnost pojavila. Če se je neskladnost pojavila v roku enega leta od nakupa blaga, potem mora prodajalec sam dokazati, da je blago skladno s pogodbo oz. da neskladnost ob prodaji blaga ni obstajala. V kolikor pa se je neskladnost pojavila po enem letu, morate sami dokazovati njeno neskladnost in to z mnenjem sodnega izvedenca.

Če obstaja torej spor med podjetjem (prodajalcem) in vami kot kupcem glede obstoja neskladnosti, vam svetujemo, da pridobite mnenje sodnega izvedenca, ki bo to neskladnost blaga potrdil ter ga priložite prijavi Tržnemu inšpektoratu. Tržni inšpektorat potem izda odločbo, da mora podjetje ugoditi vašemu (potrošnikovemu) zahtevku, vendar to stori le v primeru, ko je neskladnost dokazana ali če ne obstaja spor o neskladnosti, pa je prodajalec kljub temu vaš zahtevek zavrnil. Če tudi v tem postopku ni rezultata, potem vam svetujemo, da svojo pravico poiščete na sodišču s tožbo.

Naj vas še opozorimo na zakonsko določilo ZVPot-1, da ni mogoče s pogodbo omejiti ali izključiti odgovornosti prodajalca za neskladnost blaga, kot je določena s tem zakonom ter, da je pogodbena določba, ki temu nasprotuje, nična.

Za pravno svetovanje in pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

SPREMEMBA OBDAVČITVE IN PRAGA ZA IZSTOP NORMIRANEGA S.P.

Davčne spremembe na področju normiranega s.p. so že stalnica, ki terja od samostojnih podjetnikov nenehno prilagajanje novim zahtevam. V nadaljevanju vam podajamo pomembnejše informacije o pogojih in davčni osnovi, ki se začne za normirane samostojne podjetnike uporabljati od 1.1.2025.

Samostojni podjetnik tako lahko po novem priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 30.000 EUR (v nadaljevanju: popoldanski s.p.) ali ne presegajo 60.000 EUR, če je bil zavezanec obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev (v nadaljevanju: polno normirani s.p.). Pozor – za doseganje tega nivoja je pogoj samozaposlitev samostojnega podjetnika, ne zadošča zaposlitev druge osebe pri samostojnem podjetniku.

Ne glede na navedeno, pa lahko samostojni podjetnik, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, kot je določeno v nadaljevanju.

Če je samostojni podjetnik, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v davčnem letu (polno normirani s.p.), se upoštevajo normirani odhodki na naslednji način:

Za popoldanski s.p. pa se upoštevajo normirani odhodki na naslednji način:

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov  je določeno po novem povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 EUR, 30.000 EUR oziroma 45.000 EUR, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

V prehodnem razdobju velja poseben režim in sicer v letu 2025 veljajo pretekli pogoji, da povprečje prihodkov iz dejavnosti za leti 2023 in 2024 ne presega 150.000 eurov. V letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025. To pomeni, da polno normirani s.p. v letu 2026 izstopi iz sistema, če preseže 60.000 EUR prihodkov iz dejavnosti v letu 2025 in popoldanski s.p. če preseže 30.000 EUR prihodkov iz dejavnosti v letu 2025.

Pomembno za konec pa je še opozorilo, da mora samostojni podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki, v davčnem obračunu razkriti znesek prihodkov, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Za davčno svetovanje in pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Kako se izračuna nujni delež in kdaj se vračajo darila?

Zapustnik je omejen s pravico, da odloča o razdelitvi celotne svoje zapuščine, odloča namreč lahko samo o razpoložljivem delu svojega premoženja. Kljub oporoki, v kateri bi zapustnik namenil svoje premoženje določenim dedičem, obstaja institut nujnega deleža po Zakonu o dedovanju, ki preprečuje privilegiranje posameznih dedičev in oškodovanje določenega zakonitega dediča s pravico do nujnega deleža od zapustnikovega premoženja.

Pri dedovanju imajo nujni dediči pravico do nujnega deleža, preostanek premoženja pa predstavlja razpoložljivi del, o katerem lahko odloča zapustnik. Le v izjemnih primerih se nujni deleži odpravijo, in sicer je to pri potomcu, pri katerem zapustnik zahteva razdedinjenje ali odvzem nujnega deleža v korist potomcev. Pri določanju nujnega deleža pa se tudi ne upošteva oseb, ki so se pred uvedbo dedovanja odpovedale dedovanju zase in za svoje potomce.

Nujni dediči so pokojnikov zakonec oz. zunajzakonski partner, pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci in njegovi starši. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Vse te osebe, ki smo jih našteli, pa so lahko nujni dediči le v primeru, če so upravičeni dedovati po zakonitem dednem redu.

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Kako se ugotovi vrednost zapuščine za izračun nujnega deleža in razpoložljivega  dela zapuščine?

Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.

Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.

Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. Tako pridemo do vrednosti zapuščine, od katere se potem odmeri višina nujnega deleža za vse zakonite dediče, ki so upravičeni do dedovanja. Če od celotne vrednosti zapuščine odštejemo vrednost nujnih deležev, pridemo do razpoložljivega dela, s katerim bi lahko zapustnik prosto razpolagal preko oporoke, daril, volil.

Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež. V zapuščino in v izračun nujnega deleža namreč ne spadajo gospodinjski predmeti in del premoženja, ki ustreza prispevku potomcev in posvojencev ter njihovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, razen plodov in koristi, ki bi jih imel od podarjenih stvari. Če pa je zapustnikova volja, da se darilo ne vračuna v dedni delež, mora zapustnik to voljo izjaviti ob daritvi ali najkasneje v oporoki.

Če vrednost oporočnih razpolaganj (razpolaganje s svojim premoženjem preko oporoke) in daril presega razpoložljivi del zapustnikovega premoženja, govorimo o tem, da je prikrajšan nujni delež. Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež. Od tistih daril in oporočnih razpolaganj, ki pa se vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež, se upošteva pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni delež. Če bi bil torej določen nujni dedič oškodovan, ker ne bi prejel ustreznega nujnega deleža, se na njegovo zahtevo najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja in če nujni delež še ni pokrit, se vračajo tudi darila.

Kadar se po zapustnikovi volji darilo dediču ne vračuna v njegov dedni delež, obdrži tak dedič darilo in deli z drugimi dediči zapuščino, kot da darila sploh ne bi bilo. Če je kaj nujnih dedičev, po zapustnikovi volji pa se darilo ali volilo kakšnemu dediču ne vračuna v njegov dedni delež, lahko ta dedič obdrži darilo oziroma volilo v mejah razpoložljivega dela.

Za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril ne skrbi po uradni dolžnosti sodišče, temveč lahko to zahtevajo samo nujni dediči.

Za pravno svetovanje in pomoč smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.

Spremembe pri normiranem d.o.o.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2U) je prinesel spremembe na področju dosedanje možnosti, da je tudi pravna oseba npr. d.o.o. normiran. Ukinja se namreč posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in zavezanec, ki je do začetka uporabe tega zakona ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, mora z začetkom uporabe tega zakona, torej od 1.1.2025 prenehati ugotavljati davčno osnovo na ta način.

Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 26.11.2024, v veljavo je stopil naslednji dan, uporablja pa se od vključno 1.1.2025.

Za davčno svetovanje smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo preko našega omrežja Pravni SOS.

Organizacija dela od doma in obdavčitev nadomestila

Zakon o delovnih razmerjih definira delo od doma kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Delodajalec in delavec morata delo na domu dogovoriti s pogodbo o zaposlitvi, za celotni delovni čas delavca ali samo za del tega časa. V pogodbi o zaposlitvi  uredita pravice, obveznosti in druge pogoje za delo na domu.  Delavcu pripadajo enake pravice kot jih imajo drugi zaposleni pri delodajalcu (dopust, regres, bolniški dopust, prehrana med delom, itd.), poleg tega pa tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita v pogodbi o zaposlitvi, neobdavčena pa je le z Zakonom o dohodnini predpisana višina tega nadomestila.

V skladu z 10. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, se nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oz. splošnega akta delodajalca, ne všteva v dohodnino do višine 0,20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu, kar od 1. 3. 2024 znaša 4,44 eur na dan (vsakoletna sprememba vrednosti). Do omenjene vrednosti se ne obračuna niti prispevkov za socialno varnost.

Pred začetkom dela od doma mora delodajalec o tem obvestiti Inšpektorat za delo preko portala SPOT. Inšpektorat lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja. Delo se na domu tudi ne bo smelo opravljati, če je takšna dela prepovedal zakon ali drugi predpis.

Delodajalec je delavcu dolžan zagotavljati varne pogoje za delo na domu, kar pomeni da mora po ZVZD-1 oceniti tveganje za varnost in zdravje pri delu ter izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Za pravno pomoč in svetovanje na področju delovnega prava smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo preko našega omrežja Pravni SOS.

V katerih primerih se odpravnina obdavči

Finančna uprava Republike Slovenije je na svoji spletni strani že aprila 2024 objavila 15. izdajo brošure “Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja”, v kateri so poleg ostalega opisane tudi davčne obremenitve povezane z odpravninami, kot sledi v nadaljevanju, od točke 4.8 do 4.13. tega dokumenta. Dostop do omenjene brošure je na voljo na naslednji povezavi: FURS – dohodnina_dohodek_iz_zaposlitve.

4.8 Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Odpravnina izplačana zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti oziroma iz razlogov, primerljivih poslovnemu razlogu oziroma razlogu nesposobnosti, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene v zakonu (primeroma Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o obrambi), vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji (9. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se znesek dohodka, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Primeroma so v 108. členu ZDR-1 določeni pogoji za izplačilo odpravnine in višina odpravnine, ki pripada delavcu glede na leta zaposlitve pri delodajalcu. V četrtem odstavku 108. členu ZDR-1 je tudi določeno, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove določene v prvem odstavku tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Če delodajalec odpravnino izplača po kolektivni pogodbi in je znesek izplačila višji, kot je določeno v drugem odstavku 108. člena ZDR-1, se razlika všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Za odpravnino, ki se davčno obravnava v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, se ne šteje odpravnina zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Navedeno pomeni, da se vsaka naslednja odpravnina izplačana zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Osnova za plačilo prispevkov je, v skladu s 144. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (in velja tudi za ostale prispevke), določena v višini zneska dohodka, od katerega se skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina. Navedeno pomeni, da se prispevki za socialno varnost od odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, obračunajo in plačajo od zneska odpravnine, ki presega znesek, ki se v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo.

V skladu s šestim odstavkom 91. člena ZDR-1 ima delavec v primeru, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za neustrezno novo zaposlitev, pravico do sorazmernega dela odpravnine, ki jo dogovori z delodajalcem. V primeru izplačila sorazmernega dela odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, gre za dohodek, ki niti po vsebini (saj ne gre za prenehanje zaposlitve) niti po višini (saj gre za sorazmerni del odpravnine) ni primerljiv z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se, v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in ga ni mogoče obravnavati po navedeni določbi. Navedeno pomeni, da se odpravnina, izplačana v skladu z določbo 91. člena ZDR-1, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

4.9 Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

V skladu z 11. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon (primeroma Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o obrambi) v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Primeroma so v 79. členu ZDR-1 določeni pogoji za izplačilo odpravnine in višina odpravnine, pri čemer je določeno, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Za odpravnino, za katero velja posebna davčna obravnava, se ne šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Glede na navedeno se vsaka naslednja odpravnina, izplačana zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Osnova za plačilo prispevkov je, v skladu s prvim odstavkom 115. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 (in velja tudi za ostale prispevke), določena v višini zneska dohodka, od katerega se skladno z ZDoh-2, plačuje dohodnina. Prispevki se torej plačujejo od osnove, ki je enaka znesku odpravnine, ki se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se všteva znesek odpravnine zaradi prekinitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki presega znesek, ki je kot neobdavčen določen z 11. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (znesek določen v zakonu, vendar ne več kot 3 povprečne plače zaposlenih v Sloveniji).

4.10 Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1

Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko v skladu s prvim odstavkom 118. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 med dohodke iz delovnega razmerja v 5. točki prvega odstavka 37. člena uvršča vsako nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne prejemke.

V navedenem primeru ne gre za odpravnino, ki se ne všteva v davčno osnovo v višini in pod pogoji iz 9. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti), niti ne gre za odpravnino, ki se ne všteva v davčno osnovo v višini in pod pogoji iz 11. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas).

Glede na navedeno se denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 v celotnem izplačanem znesku všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine ter prispevki za socialno varnost.

4.11 Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove po 91.  členu ZDR-1

V skladu s 5. točko prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se med dohodke iz delovnega razmerja vključuje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki.

V skladu s šestim odstavkom 91. člena ZDR-1 ima delavec v primeru, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za neustrezno novo zaposlitev, pravico do sorazmernega dela odpravnine, ki jo dogovori z delodajalcem. Glede na to, da gre v tem primeru za sorazmerni del odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, gre za dohodek, ki niti po vsebini (saj ne gre za prenehanje zaposlitve) niti po višini (saj gre za sorazmerni del odpravnine) ni primerljiv z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato ga ni mogoče obravnavati po navedeni določbi. Navedeno pomeni, da se odpravnina, izplačana v skladu z določbo 91. člena ZDR-1 v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

4.12 Odpravnina po 83. členu Zakona o javnih uslužbencih

Zakon o javnih uslužbencih – ZJU v 83. členu ureja prenehanje položaja. Osmi odstavek 83. člena ZJU določa, da ima uradnik, ki mu preneha položaj po četrtem odstavku tega člena ali je razrešen po petem odstavku tega člena, pa pred imenovanjem na položaj ni imel statusa uradnika, pravico do odpravnine v višini ene petine povprečne mesečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj. Temu uradniku s prenehanjem položaja preneha delovno razmerje.

V navedenem primeru ne gre za odpravnino, ki se ne všteva v davčno osnovo v višini in pod pogoji iz 9. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti), niti ne gre za odpravnino, ki se ne všteva v davčno osnovo v višini in pod pogoji iz 11. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas).

Iz navedenega izhaja, da se odpravnina, izplačana v skladu z osmim odstavkom 83. člena ZJU, v višini, kot jo določa osmi odstavek 83. člen ZJU, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine ter prispevki za socialno varnost.

4.13 Sorazmerna odpravnina po 90. členu ZDR-1

V skladu s šestim odstavkom 91. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 ima delavec v primeru, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za neustrezno novo zaposlitev, pravico do sorazmernega dela odpravnine, ki jo dogovori z delodajalcem. Pred uveljavitvijo ZDR-1 je to pravico določal 90. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR.

Glede na to, da gre v tem primeru za sorazmerni del odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, gre za dohodek, ki niti po vsebini (saj ne gre za prenehanje zaposlitve) niti po višini (saj gre za sorazmerni del odpravnine) ni primerljiv z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ga ni mogoče obravnavati po navedeni določbi. Navedeno pomeni, da se odpravnina, izplačana v skladu z določbo 91. člena ZDR-1 v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Ker se sorazmerni del odpravnine, izplačan zaradi prekinitve delovnega razmerja s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, to izplačilo ne vpliva na davčno obravnavo izplačila odpravnine zaradi prekinitve delovnega razmerja iz poslovnih razlogov.

Če bi želeli preveriti, v katerih primerih in v kakšni višini vam pripada odpravnina, si preberite tudi naš članek na omenjeni povezavi: Odpravnina.

Za davčno in pravno pomoč in svetovanje na področju delovnega prava smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo preko našega omrežja Pravni SOS.

Odpravnine ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki razmejuje med odpravnino za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas in odpravnino za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izredne odpovedi ter upokojitve.

Odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino od osnove, ki jo predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina od tako odmerjene osnove v višini:

–        1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

–        1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

–        1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika že prej omenjene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Če je delodajalec odpovedal pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in je delavcu istočasno ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, delavec pa jo je sprejel, ni dolžan izplačati odpravnine. Enako velja v primeru, če delavec tovrstne ponudbe ne sprejme in mu preneha delovno razmerje. Če pa bi delavec sprejel neustrezno novo zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem. Če delavec zavrne ponudbo delodajalca za novo zaposlitev, ki je bodisi neustrezna bodisi za določen čas, mu odpravnina pripada.

Kadar pa delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in je delavcu ponujena ustrezna zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu ter delavec sklene to pogodbo o zaposlitvi, je prvotni delodajalec razbremenjen plačila odpravnine, če se drugi delodajalec zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Tudi delavcu, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali prisilne poravnave, pripada odpravnina, kot je predhodno navedena.

Navedli smo torej primere odpravnin, ki jih mora izplačevati delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz dveh razlogov ter iz razloga stečajnega postopka, prisilne likvidacije in poravnave, delodajalec pa je dolžan izplačati odpravnino tudi v primeru, ko delavec izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi zaradi razlogov na strani delodajalca, ki so našteti v 111. členu Zakona o delovnih razmerjih. Tudi v tem primeru se odpravnina obračunava na zgoraj navedeni način.

Odpravnina v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Odpravnina pripada tudi delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, bodisi zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, ali dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Odpravnina je v takem primeru obračunana drugače kot pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Če je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena za eno leto ali manj, delavcu pripada odpravnina v višini 1/5 prej navedene osnove, za pogodbe sklenjene za več kot eno leto, pa delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pripada pravica do odpravnine v višini 1/5 osnove, povečani za sorazmerni del te odpravnine za vsak mesec dela (nad enim letom).

Pravice do odpravnine nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Delavec nima pravice do odpravnine tudi v primeru, ko po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljuje z delom za nedoločen čas pri delodajalcu ali pa ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec.

Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnine ob upokojitvi se izplačajo delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi zaradi upokojitve in je bil najmanj pet let zaposlen pri delodajalcu. Odpravnina je določena v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Če pa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugačne pogoje, se pri določitvi odpravnine uporabi kolektivna pogodba. Primeri, ko delavcu po upokojitvi ne pripada odpravnina oz. ne v celoti, pa so navedeni v 132. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Če vas zanima, kako se obdavčuje odpravnine, si preberite naš članek na povezavi: Odpravnine in davki.

Za pravno pomoč in svetovanje na področju delovnega prava smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo preko našega omrežja Pravni SOS.

Vzorec najemne pogodbe in prijava stalnega prebivališča

Na naši spletni strani nudimo brezplačni vzorec najemne pogodbe, ki si ga pogodbeni stranki po potrebi tudi prilagodita. Vzorec najemne pogodbe je na naslednji povezavi:

Najemna pogodba za stanovanje – vzorec Pravni SOS_posodobitev 2024

Pogosto prejemamo klice najemodajalcev z vprašanji, kako urediti prijavo stalnega prebivališča najemnika na naslovu najetega stanovanja, ne da bi imeli po njegovem odhodu iz stanovanja težave  glede izbrisa stalnega prebivališča na tem naslovu. Problematiko o tem področju si lahko preberete v članku, objavljenem na naslednji povezavi: https://www.pravnisos.si/objava/problematika-stalnega-in-zacasnega-prebivalisca-najemnikov/

Težave pri izbrisu prijave stalnega prebivališča ni mogoče predvideti, lahko pa pogodbeni stranki v pogodbi definirata pogoje, ki bodo najemnika motivirali k čim prejšnji prijavi na naslovu novega stalnega prebivališča, kar je pogoj, da se izbriše stalno prebivališče na naslovu vaše oddane nepremičnine.

Za pravno pomoč in svetovanje na področju priprave najemne pogodbe smo vam na voljo preko info@pravnisos.si ali po telefonu 051 368 812, preverite pa tudi ostale storitve pravnega, davčnega svetovanja ali poslovnega svetovanja, ki vam jih nudimo znotraj našega omrežja Pravni SOS.